Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Danes bodo v uredništvu Kode pod drobnogled vzeli zdravstvo.
Splošni dogovor o zdravstvu za letos med drugim predvideva dodatne milijone za skrajševanje čakalnih vrst, širi program fizioterapije in za pet odstotkov zvišuje cene zdravstvenih storitev. Na nujnost zvišanja cen so že dlje časa opozarjali zdravstveni zavodi, ki trdijo, da so tudi zato v rdečih številkah. Največ razburjenja, tudi med pacienti, pa je povzročila predvidena denarna kazen za tiste zdravnike, ki bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled. Med zdravniki zaradi tega vre. Da bi jih kaznovali zaradi domnevno nepotrebnega napotovanja na specialistične preglede, je nedopustno in po njihovem mnenju protizakonito. »Problem je, ker zdravniki bolnikov, ki so bili dejansko zaradi različnih mejnih stanj poslani na preiskave, da se ugotovi, če je kaj resnega, zdaj morda ne bodo napotili in se bo morda prepozno odkrilo njihovo stanje. Morda bo kdo tudi umrl,« opozarja družinski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič.
Zdravniki vedo, kdaj napotiti pacienta na specialistični pregled
»Poznamo bolnike z družinskim ozadjem, delovnim okoljem, socialnim stanjem in vse to vpliva na napotovanje. Tako da neko arbitrarno določanje kriterijev, kdaj bolnika napotiti naprej na pregled in s kakšno stopnjo nujnosti, je pravzaprav nemogoče izvesti,« pojasni Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana in opozarja, da so samo v zdravstvenem domu Ljubljana lani zabeležili 25 obiskov več kot leta 2016 in celo 100 tisoč več kot leto pred tem, pri čemer se odstotek napotitev bistveno ne spreminja in znaša okoli 20 odstotkov. Tea Stegne Ignjatovič dodaja, da neupravičenega napotovanja na specialistične preglede pravzaprav ne more biti: »Če zdravnik dela v skladu s smernicami in znanjem, neupravičenih napotitev ne more biti. Nekdo, ki ima sum na neko obolenje in ga z ultrazvokom izključiš, ne gre za neutemeljen pregled, saj si s tem to obolenje izključil.«
Očitke, da je pripomogel k daljšim čakalnim vrstam, zavrača
Igor Muževič, ki že vrsto let opozarja tudi na pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni, očitke, da je tudi sam podaljšal čakalne vrste s pozivom, naj se zdravniki držijo strokovnih priporočil in torej pogosteje napotujejo paciente na specialistične preglede, pa zavrača: »Prepogosto se je dogajalo, da so se zaradi čakalnih vrst zdravniki bali in so ščitili sistem. Namesto, da bi pacienta napotili, tega niso naredili in prevzeli več odgovornosti nase. Tako so tudi škodovali pacientom.« Oba sogovornika menita, da bodo zaradi ukrepa kaznovanja zdravnikov, ki bodo paciente neupravičeno napotovali na specialistične preglede, najbolj prizadeti ravno oni in se sprašujeta, kdo bo v primeru zapletov ali celo smrti prevzel odgovornost. Na ministrstvu za zdravje povečano napotovanje in neupravičeno določene stopnje nujnosti ugotavljajo predvsem na področju revmatologije, zato naj bi letos tudi kaznovanje uvedli le za revmatološke urgentne napotitve. Prav revmatologi, kjer je čakalna doba trenutno najdaljša, naj bi tudi predlagali ukrep kaznovanja.
Vlada širi program fizioterapije
Predolga je tudi čakalna doba na fizioterapijo. V zadnjih 12 letih se je sicer število fizioterapevtov v javni zdravstveni mreži povišalo s 350 v letu 2005 na 540 v letu 2017. Kljub temu pa so se čakalne dobe podaljšale. Če je pred tremi leti na fizioterapijo čakalo dobrih 18 tisoč ljudi, danes, kljub temu, da je kar za tretjino več fizioterapevtov, je v čakali vrsti več kot 38 tisoč pacientov. »Zdravniki so v dobri veri, da bi svojim pacientom omogočili hitrejši dostop do fizioterapije, praktično izrabljali, upam si ta izraz uporabit, stopnjo nujnosti hitro, ampak na ta način so se pacienti s stopnjo nujnosti hitro kopičili in to je pomenilo podaljševanje čakalnih dob,« meni fizioterapevtka Valerija Pretnar Ramovš. K višanju števila čakajočih po mnenju sogovornice prispevajo tudi podvojeni delovni nalogi: »Osebni zdravnik v želji, da pacient pride čim prej do fizioterapije, ga pošlje iz svoje ambulante, hkrati pa ga napoti tudi specialist. Tako, da dobi pacient za isto stanje dva delovna naloga.« Težave z dvojnimi delovnimi nalogi bi po mnenju naše sogovornice najlažje odpravili z uvedbo e-naročanja.
Fizioterapevt bo moral po novem sprejeti 250 oseb letno
»Fizioterapevt v javnem sistemu mora po novem obravnavati dnevno 12 do 15 pacientov, da ustreže normativu, ki se je v zadnjih letih kar povišal. In v temu trenutku to pomeni, da mora imeti en fizioterapevt istočasno v obravnavi 3 paciente,« še opozarja Pretnar Ramovševa. Po novem bodo morali fizioterapevti, če bodo želeli dobiti polno plačilo, tretjino obravnav izvajati na način, da bodo stalno fizično prisotni ob pacientu. Čakalne vrste pa naj bi se zmanjšale tudi na račun zagotovitve novih fizioterapevtov. »29 novih fizioterapevtov bi moralo prinesti več kot 7000 na novo sprejetih oseb in s tem bi morali skrajšati čakalne vrste,« pojasni Damjana Jelačin iz Zdravstvene zavarovalnice.
Več v oddaji Koda
Po mnenju ministrstva za zdravje je 80 odstotkov pacientov napotenih neupravičeno, na drugi strani pa direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da neupravičenih napotitev ni, saj je tudi pregled, ki ovrže sum na neko bolezen, upravičen. Kdo ima prav? Je grožnja s kaznovanjem pravi način za zmanjšanje neustrezne napotitev na sekundarno raven? Bo ukrep res omogočil hitrejši dostop do preiskav tistim, ki jih nujno potrebujejo, kot pravijo na ministrstvu? Kdo bo prevzel odgovornost za to, če se bo izkazalo, da bi bolnik potreboval specialistični pregled, zdravnik pa ga ne bo napotil? O vsem tem, pa tudi o primeru MD Medicina, ki je v zadnjem času v javnosti dvignil precej prahu, v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 20. februarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer
