Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo v oddaji Posebna ponudba govorili o zdravstveni reformi, ki prinaša v naš zdravstveni sistem številne novosti.
V zadnjih dneh je spet v središču pozornosti zdravstvena reforma. Nesporno dejstvo je, da reformo potrebujemo, sicer bo luknja v zdravstveni blagajni že prihodnje leto znašala več kot 200 milijonov evrov. Vendar pa je predlog ključnega zakona zdravstvene reforme, gre za zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, doživel kar nekaj kritik. Povsem nesprejemljiv in tudi nehuman je predlog, ki so ga izpogajali delodajalci, da bodo zavarovanci izgubili pravico do bolniškega nadomestila v primerih, če so odsotni neprekinjeno več kot eno leto ali s prekinitvami v dveh letih več kot 18 mesecev, opozarjajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Žal je preveč bolezni , rehabilitacija v Sloveniji pa je še vedno slaba pri nekaterih poškodbah in boleznih. Omejevanje na eno leto in potem premeščanje na pokojninski sistem to zagotovo večino teh pacientov močno prizadelo,« opozarja Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Vprašanje je, ali bi predlagan ukrep res imel za posledico večji red na področju bolniških staležev, ali pa bodo bolniški staleži odslej v resnici daljši,« se sprašuje Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije. Veliko prahu je dviguje predlog, s katerim naj bi omejili zdravljenje otrok, ki jih starši niso cepili. »Otrok se sam ne odloči za to ali bo cepljen ali ne in se pravi tako kot je zapisano, potem bo država kaznovala otroke,« meni Nevenka Lekše iz Združenja ZaNas. Drugo mnenje je, kot pravi varuh pacientovih pravic Avgust Rebič, neločljiv del zdravljenja, ki je nemalokrat odločilno za pravilno diagnozo. Po novem naj ga ne bi več krilo zdravstveno zavarovanje: »Do sedaj je bilo omejeno na sekundarno in terciarno zdravstveno dejavnost, se pravi na specialiste, bolnice. Zdaj pa zakon predvideva, da drugo mnenje ne bo plačano s strani zdravstvene zavarovalnice. Na nobeni ravni, in to je korak nazaj!«
Ko se zgodi zdravniška napaka
Kritiki predloga zakona se tudi ne strinjajo z določbo, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne bo več krilo medicinskih zapletov, ki so nastali kot posledica zdravljenja izven mreže javne zdravstvene službe. Sploh glede na to, da se ljudje nemalokrat za obisk zasebnika odločijo zaradi predolgih čakalnih vrst. »Menimo, da se lahko enaka napaka zgodi tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Zato bi te morebitne zaplete moralo kriti obvezno zdravstveno zavarovanje« pravi Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam. Po mnenju varuha pacientovih pravic gre v prvi vrsti za finančno reformo, ki pa ji manjka bolj celovit pristop, ki bi na novo organiziral premalo učinkovito zdravstveno mrežo: »Nadzor nad kakovostjo v zdravstvu je potreben, kakovost se ne spremlja, ni poročil, ne moremo se primerjati s tujino, ne moremo primerjati zdravstvenih ustanov med sabo.« S tem se strinja tudi dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve, ki je skozi mednarodno primerjavo zdravstvenih sistemov analiziral slovensko zdravstveno reformo. Ugotavlja, da so spremembe nujne, a ne v taki obliki, kot je predlagana: »Namesto, da bi reforma pogledala, kje smo dobri, kje pa smo slabi, kje je zadeve možno pospešiti, kje je možno zmanjšat čakalne vrste, reforma samo spreminja način, komu se izstavlja račun. Namesto, da bi poskrbela tudi, da se spremeni način, zakaj tisti račun sploh nastane v tolikšni višini. Predlagana reforma je kot preurejanje stolov na Titaniku, namesto, da bi ladjo poskušali preusmeriti, da se ne bo zaletela v ledeno goro.«
Zavarovalnice kritične do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Ena bistvenih novosti, ki jih prinaša zdravstvena reforma, je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo naj bi ga obvezno zdravstveno nadomestilo po solidarnostnem principu. Zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so se na predlog odzvale dokaj burno. Svarijo, da predlog pomeni bodisi krčenje košarice pravic bodisi višanje zdravstvenega prispevka, ko bo denarja v javnem zdravstvu zmanjkalo. »Ne vemo, kakšne bodo pravice, koliko bo za to treba plačati, je pa nerealno pričakovati, da bomo vse potrebe pokrili samo z javnimi sredstvi,« meni Sašo Novak iz Zavarovalnice Triglav. Da je obljuba o nižjih stroških zdravstva morda všečna, me ni Aleš Mikeln iz Vzajemne in dodaja: »Tisto, kar človeka zanima, je, kako bo obravnavan, kdaj bo prišel na vrsto, bo dobil nova zdravila.« Da je neko obliko dopolnilnega zavarovanja treba ohraniti, meni Gabrijel Škof iz Zavarovalnice Adriatic Slovenica , kar ponazarja s primerom obdobja krize, ko je bila zaposlenost nizka, poleg tega pa številni delodajalci niso plačevali prispevkov v zdravstveno blagajno: »Dopolnilne zavarovalnice smo svoje obveznosti izplačevale v celoti, ker smo znale poskrbeti za to, da smo izterjale neplačane premije za razliko od tistih, ki v javnem zdravstvenem sistemu tega niso storili.« Predlog zdravstvene reforme po mnenju sogovornikov zavira razvoj prostovoljnih zavarovanj, zasebnega zdravstvenega sistema in podaljšuje čakalne dobe. »Sedaj je vsak, ki si je to lahko privoščil, ali je plačal sam ali je krilo dodatno zavarovanje, je s tem prispeval k krajšanju čakalnih vrst v javnem sistemu,« je še pojasnil Škof.
Več v oddaji Posebna ponudba
Odgovore na vprašanja, povezana z zdravstveno reformo bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 28. marca ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
