Ta zakon gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javne sfere. Njihovo pravico pa uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji je okoli 1500. Že zelo dolgo si Zveza društev gluhih in naglušnih prizadeva za vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije.
Organiziranost oseb z okvaro sluha v Sloveniji
Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in so ena od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V Zvezo društev gluhih in naglušnih je vključenih 13 medobčinskih društev. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo posebno prilagojeno različico znakovnega jezika, ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.
Vpis znakovnega jezika v Ustavo RS
ZDGNS je na Vlado RS vložila pobudo za spremembo slovenske ustave s predlogom, da bi se vanjo vpisal slovenski znakovni jezik. Vlada je predlog sprejela ter v Državni zbor RS uradno vložila pobudo za spremembo ustave. Ustavna komisija Državnega zbora je to pobudo soglasno podprla in začela postopke za spremembo ustave. Predsednik ZDGNS Mladen Veršič je ob mednarodnem dnevu gluhih, ki so ga praznovali zadnji teden v septembru, dejal: »Spremembo si želimo že v začetku leta 2021. Z umestitvijo znakovnega jezika v ustavo želimo, da se dokončno prenehajo razprave ali je znakovni jezik jezik, ter da država usmeri posebno pozornost v razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Posledično pa si želimo, da se bi gluhi otroci v Sloveniji končno po vseh teh letih boja lahko začeli izobraževati v in tudi o svojem jeziku. Nedopustno je dejstvo, da še do dandanes gluhi otroci v osnovni šoli nimajo predmeta slovenski znakovni jezik.«
Zakaj je vpis znakovnega jezika v Ustavo RS tako pomemben?
Razlogov za to, pravijo na Zvezi društev gluhih in naglušnih, je veliko, gotovo pa je najpomembnejši povezan s pravico do izobraževanja v lastnem jeziku gluhih, ki je slovenski znakovni jezik. Izobraževanje gluhih obstaja že 120 let, vendar se še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. Znakovni jezik trenutno obsega 18.000 kretenj, kar predstavlja besedni zaklad slišečega sedmošolca. Raziskava ZDGNS o izobrazbeni strukturi gluhih v RS kaže, da ima 89% gluhih največ srednjo poklicno šolo, 10% srednjo strokovno in manj kot 1% višjo izobrazbo. Gluhi so po veliki večini funkcionalno nepismeni, slovenščina je gluhim tuj jezik, preberejo in razumejo besede, ne razumejo pa vsebine, je pokazala anketa ZDGNS.
Čeprav je bil v Sloveniji pred 18 leti sprejeli Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in je bil le-ta pred tremi leti vpisan v nesnovno kulturno dediščino, pa slovenski znakovni jezik še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji.
Na ZDGNS pravijo, da bi se z vključitvijo slovenskega znakovnega jezika v Ustavo popravile krivice in tudi močno izboljšal položaj gluhih v družbi. Njihova želja je, da bi ob mednarodnem dnevu gluhih, 3.12.2020, prejeli na simbolni ravni potrditev Vlade in DZ o tej pomembni spremembi Ustave; da bi Vlada RS in DZ RS v času predsedovanja Slovenije EU spomladi 2021 kot peta država v EU razglasila vpis SZJ v Ustavo RS in na simbolni ravni podkrepila čut države do invalidov in manjšine v RS na področju človekovih pravic.
Gluhi v času epidemije covid-19
Na vprašanja nam je odgovoril sekretar ZDGNS Matjaž Juhart.
Kako se gluhi in naglušni spopadajo z izzivi, ki jih prinaša epidemija?
Epidemija je velik psihološki izziv. Kljub temu da so tiskovne konference pretolmačene v znakovni jezik in so osrednje informativne oddaje na TV Slovenija tolmačene, je še vedno veliko drugih informacij, ki so gluhim in naglušnim nedostopne. Da ne ocenimo celotne nejavne medijske tv hiše v Sloveniji. Drugi problem je osamljenost. Ker ni osebnega druženja, so še bolj izolirani in odrinjeni na rob.
Kako zelo je gluhim otežena komunikacija v tem času?
Uporaba maske je za gluhe in naglušne popolnoma nepraktična, saj so jim ustnice vir informacij. Če so usta prekrita z masko, je še tisto malo, kar lahko razberejo z ustnic, nedostopno. Veliko ljudi si ne upa v prisotnosti gluhih in naglušnih sneti maske, kar je to za osebe izredno moteče in velikokrat povzroča velike stiske. Če že ne slišijo, si vsaj pomagajo z branjem iz ustnic. In tega enostavno ni.
Ali vlada pri sprejemanju ukrepov dovolj upošteva tudi specifiko oseb z okvaro sluha?
Vlada se resnično trudi in to se vidi z ukrepi glede mask in dostopnosti do tiskovnih konferenc. Velik in največji problem so maske ter potreba gluhih in naglušnih po sprotnem 100% podnaslavljanju. V Sloveniji živi približno 75.000 oseb s slušnim aparatom oz. okvirno 105.000 oseb z okvaro sluha, ki za dostopnost informacij potrebujejo ustnice govornika, slušno zanko, 100% sprotne podnapise v živo ter prilagojene prostore s slušno zanko oz. s tolmačem.
Ob obeleževanju dneva slovenskega znakovnega jezika bomo na TV Slovenija v nedeljo, 15. novembra, ob 22.15, na TVSLO 1 predvajali film Jezik enakopravnosti.
