DeSUS je predlagal umik te točke z dnevnega reda, saj želi počakati na predlog, ki ga vključno z ureditvijo dolgotrajne oskrbe pripravlja ministrstvo, a kolegij predsednika Državnega zbora o tem ni glasoval. Do predloga novele zakona se je včeraj opredelil tudi upravni odbor ZZZS, ki je med drugim opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne.
Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v parlamentarni postopek vložila Levica, odborza zdravstvo pa ga je bistveno preoblikoval z dopolnili koalicije. V predlog so vnesli uvedbo pavšalnega prispevka v višini 29 evrov, to naj bi bil prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka. A kot kaže, tudi v koaliciji niso enotni glede obravnave predloga. Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak je na kolegiju predsednikaDZpredlagal umik te točke dnevnega reda z decembrske seje. V DeSUS namreč zaupajo ministru za zdravje Alešu Šabedru, da bo v prihodnjih slabih treh mesecih pripravil celovito prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in obenem uredil tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Za prenos te točke dnevnega reda vsaj na januarsko sejo se je na kolegiju zavzel tudi poslanec SNS Dušan Šiško.
Upravni odbor ZZZS kritičen do zakonskega predloga
Do predloga novele zakona se je včeraj opredelil tudi upravni odbor ZZZS, ki je med drugim opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Predlagani način nadomestitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo prinesel administrativne ovire za izplačevalce dohodkov, finančno upravo in ZZZS. Med drugim bo po njihovih ugotovitvah treba dodatno voditi evidence o obračunanih in plačnih obveznostih, dopolniti informacijske rešitve ter zagotoviti dodatne kadre na finančni upravi. V predlogu zakona po ugotovitvah ZZZS prav tako niso obrazloženi finančni učinki uvedbe obveznega pavšalnega prispevka v predvideni višini 29 evrov na poslovanje ZZZS in na druge blagajne javnega financiranja. Ob tem opozarjajo, da taka višina pavšala ne zagotavlja pokritja vseh povečanih odhodkov ZZZS zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja, temveč povzroča celo primanjkljaj v višini okoli 70 milijonov evrov letno. To razliko bi mnenju upravnega odbora moral pokriti državni proračun.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje že več mesecev vroča tema
Poglejmo, kako je potekala zakonodajna pot tega predloga. Levica je konec septembra v parlamentarno proceduro vložila predlog sprememb zakonodaje, s čimer bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesli v obveznega. Pričakovani izpad sredstev bi pokrili z dvigom prispevnih stopenj. »Pod črto to pomeni, da imamo v zdravstvenem sistemu bistveno več denarja za storitve kot v tem trenutku in da javnofinančno predlog stoji,« je takrat povedal poslanec Levice Miha Kordiš. Levica je začela zbirati tudi podpise za peticijo, s katero od vlade zahteva, da s 1. januarjem 2021 ukine položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da vsi v državi za zdravstvo prispevajo pravično glede na svoj socialni in materialni položaj in da se 50 milijonov evrov, ki, kot pravijo v Levici, vsako leto poniknejo v žepe zasebnih zavarovalnic, nameni za investicije v zdravstvu. Doslej so zbrali skoraj 12.000 podpisov. V koalicijskih strankah prav veliko naklonjenosti do predloga Levice ni bilo. Ministrstvo za zdravje je medtem pripravilo svoj predlog, v katerem bi ukinitev reševali v dveh korakih; v prvem bi pristojnost za pobiranje prispevka v višini okoli 31 evrov mesečno prenesli na Zavod za zdravstveno zavarovanje, v naslednjem pa bi pripravili progresivno, t. i. solidarnostno lestvico.
Na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo prišlo do preobrata
Obravnavo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno, je odbor začel v začetku meseca. Čeprav je bilo pričakovati, da bodo koalicijski poslanci podporo predlogu enostavno odrekli, pa so napovedali, da so ga pripravljeni podpreti ob sprejemu njihovih devetih dopolnil, ki kot nadomestni vir denarja prinašajo pavšalno dajatev v višini 29 evrov. To naj bi bil prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje progresivno (t. i. solidarnostno) lestvico pri pobiranju prispevka. V Levici so še vedno prepričani v ustreznost njihovega predloga, po katerem bi med drugim uvedli prispevek na kapitalske dohodke po stopnji 7,36 odstotka. Izpad prihodkov ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pa so želeli dvigniti še z zvišanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar so predlagali s spremembami zakona o prispevkih za socialno varnost, za katerega pa se je zakonodajni postopek že končal.
Več v oddaji Koda
Upravni odbor ZZZS je včeraj opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, boste zvedeli v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 10. decembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.
V. P.
