V okviru svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni, ki poteka v septembru, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v ponedeljek, 9. septembra, v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter združenjem Spominčica pripravil strokovno srečanje o stanju in izzivih na področju te bolezni.
Demenca je namreč po besedah direktorice NIJZ Nine Pirnat postaja vse večji javnozdravstveni problem tako v Sloveniji kot drugod, k čemur prispeva podaljševanje življenjske dobe. Demenca se po njenih besedah pojavlja počasi, zato je ne opazimo, dokler močno ne napreduje, nato pa močno prizadene bolnike in njihove svojce. Zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne poznamo, zato je ključno njeno prepoznavanje, saj bolezen lahko upočasnimo le z ustrezno in zgodnjo obravnavo, je opozorila.
Zato je treba po njenih besedah za obvladovanje te bolezni narediti velike in odločne korake. Na NIJZ si bodo po njenih napovedi prizadevali za boljše razumevanje te bolezni, ozaveščanje javnosti in zmanjševanje stigme. Ker se bo število bolnikov povečevalo, bodo tej temi posvetili bistveno več pozornosti.
Demenca je problem celotnega zahodnega sveta
Da je demenca največji javnozdravstveni problem v Evropi in zahodnem svetu, je opozorila tudi Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje. Ker Slovenija sodi med hitro starajoče se družbe, so na ministrstvu leta 2016 sprejeli strategijo obvladovanja demence, ki omogoča usklajen in celosten pristop vseh deležnikov.
Na ministrstvu pa trenutno teče postopek imenovanja delovne skupine skupine za drugo strategijo do leta 2030, ki bo šla januarja prihodnje leto v javno obravnavo. Ker pa obvladovanje demence ni zgolj javnozdravstveni problem, je treba ukrepe načrtovati interdisciplinarno, je še pojasnila Kobal Strausova.
Da je sodelovanje med resorji na tem področju dobro, je ocenila Janja Romih z ministrstva za delo, družin, socialne zadeve in enake možnosti. Kot je dejala, so prvi velik korak naredili že s sprejemom strategije, a morajo že razmišljati o vsebini naslednje. Romihova si želi, da bi bila dopolnjena z akcijskim načrtom, ki pa mora biti podprt s finančnimi sredstvi.
Obvladovanje demence – postati mora ena od prioritet slovenske družbe
Janja Romih pravi, da mora biti obvladovanje demence ena od prioritet Slovenije. Med drugim je opozorila, da ni zagotovljenih dovolj sredstev za institucionalno varstvo. Kor je dejala, bomo v prihodnje nujno potrebovali več zmogljivosti v domovih za starejše, "sicer nas bo situacija povozila".
Da je treba za projekte, povezane z obvladovanjem demence, nameniti zadostno količino sredstev, sta opozorila tudi vodja Centra za kognitivne motnje pri nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Milica Gregorič Kramberger in David Krivec iz združenja Spominčica.
Sodelovanje evropskih poslancev
Na današnjem srečanju so sodelovali tudi evropski poslanci Romana Tomc (EPP/SDS), Milan Brglez (S&D/SD) in Klemen Grošelj (RE/LMŠ), ki so se zavezali, da bodo v Evropskem parlamentu delovali na področju obvladovanja demence, ki jo vsi vidijo kot velik javnozdravsteni problem.
Tomčeva je ob tem dodala, da lahko na tem področju največ naredimo doma, saj na evropski ravni obstajajo številne pravne podlage, ki pa se ne prenesejo v nacionalni prostor. V Sloveniji pa imamo po njenih besedah "razne strategije in akcijske načrte, zgodi pa se nič". Opozorila je, da še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, kritična pa je bila tudi do neučinkovitosti pri črpanju evropskih sredstev za tovrstne projekte.
Tudi Brglez je opozoril na problem neproaktivnosti, saj bi po njegovih besedah morali uporabiti vse resurse, ki jih imamo, saj ob veliki aktivnosti civilne družbe to ni področje, kjer na evropski ravni ne bi bili dovolj vključeni. Vlogo civilne družbe je izpostavil tudi Grošelj. Po njegovem mnenju "se bo treba tudi v Sloveniji organizirati, promovirati in lobirati". Oba evropska poslanca se sicer strinjata, da se bosta morala v tem mandatu z vprašanjem obvladovanja demence intenzivno soočiti tudi Evropski parlament in Evropska komisija.
Na strokovnem srečanju so torej sodelujoči prišli do sklepa, da Alzheimerjeva bolezen postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki se bo v hitro starajoči se družbi še povečeval. Strinjali so se, da bo treba v obvladovanje te bolezni vložiti vse napore in znatna finančna sredstva. Da bodo delovali v tej smeri, so napovedali tudi sodelujoči evropski poslanci.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pa se obeležuje 21. septembra.
V. R./ STA
