O pričakovanjih in organizacijskih vprašanjih slovenske ekipe parašportnikov so spregovorili: vodja odprave dr. Boro Štrumbelj, pomočnica vodje odprave Jana Čander, paraatlet Henrik Plank, trener paraatletike dr. Luka Cmok in paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek.
Slovenska odprava trenutno šteje šest parašportnikov, poleg paraatleta Henrika Planka in paraplavalca Tima Žnidaršiča Svenška bodo v Tokio odpotovali še: parastrelca Franček Gorazd Tiršek in Franc Pinter, parakolesar Anej Doplihar in paranamizni tenisač Luka Trtnik. V prihodnjih tednih bo jasno, ali se bosta iger udeležila tudi paralokostrelec Dejan Fabčič in parastrelec Damjan Pavlin. Slovenska paralimpijska odprava se bo na Japonsko odpravila v začetku avgusta.
V Tokiu bodo veljali strogi ukrepi
Zaradi pandemije koronavirusa so organizatorji iger v Tokiu sprejeli številne ukrepe. Že pred začetkom iger velja zelo strog varnostni protokol testiranja, za vse športnike in njihove spremljevalce bodo obvezna vsakodnevna testiranja v paralimpijski vasi, športniki bodo morali 48 ur po nastopu v posameznem športu paralimpijsko vas zapustiti, zato mnogi ne bodo spremljali odprtja in zaključne slovesnosti iger, tudi življenje v paralimpijski vasi bo omejeno le na nujne stike, prireditelji so nazadnje odločili še, da na igrah sploh ne bo gledalcev; sprva je bilo določeno le, da na prizoriščih iger ne bo tujih gledalcev.
Dr. Štrumbelj povzema, da torej igre v Tokiu na žalost ne bodo igre druženja, bodo pa vrhunsko tekmovanje. Poudaril je, da lahko samozavestno pričakujemo 50. paralimpijsko medaljo za Slovenijo. Povedal je tudi, da se Slovenski paralimpijski komite vse bolj odpira navzven, da bi v svoje vrste pridobil čim več športnikov, glavni cilj komiteja pa je, da bi možnost za vključitev v šport invalidov dobili vsi otroci. Tudi paralimpijske igre so promotor športa, je dodal.
Zastavili smo mu še nekaj vprašanj, pogovor z njim objavljamo v nadaljevanju.
Dr. Boro Štrumbelj, veliko se govori o 50. paralimpijski medalji za Slovenijo, v katerem športu jo pričakujete in kakšno je vzdušje v odpravi v zadnjih tednih pred začetkom iger?
Vzdušje je dobro, seveda trema pred tako velikim tekmovanjem zagotovo narašča tudi pri športnikih. Vendar so priprave potekale nemoteno in upam, da bo tako do konca priprav. Pripravili smo tudi predparalimpijski kamp v Fukuiju, moram reči, da smo s tem mestom vzpostavili izredno dobro sodelovanje, na roko nam gredo pri praktično vseh željah, da nam jih uresničijo. Tam se bodo nekateri športniki pripravljali in aklimatizirali, kar bo prav gotovo pripomoglo k boljšim rezultatom. Glede pričakovanj pa: imamo mešano ekipo mladih športnikov in izkušenih športnikov. V tem trenutku so pričakovanja usmerjena predvsem v parastrelce, ki so se že izkazali na paralimpijskih igrah, in tam upamo, da bomo dobili medaljo. Pri ostalih, zlasti pri mladih športnikih, pa je cilj čim bolj izboljšati rezultate in se kaliti že za naslednje igre v Parizu, pri čemer zlasti Tim Žnidaršič Svenšek in Luka Trtnik nedvomno predstavljata tudi prihodnost parašporta, in zanje je pomembno, da se lahko kalijo in da vidijo, kako je biti udeleženec na tako velikem tekmovanju.
Kvalifikacijski postopki za uvrstitev na paralimpijske igre se razlikujejo, odvisni so od tradicije in narave posameznega športa. Oblike oziroma metode kvalifikacij so: direktne kvote, univerzalna povabila (t. i. wild card), kvoto je mogoče prejeti tudi z bipartitno pogodbo. Kdaj pride do odločitve za slednjo?
Na paralimpijske igre se res uvrstijo samo najboljši med najboljšimi, nekje do deset športnikov v posamezni disciplini, tako je zaradi kategorizacije in velikega števila skupin. Po drugi strani pa je mogoče uveljaviti tudi t. i. bipartitno pogodbo, kjer posamezne države ravno za mlade športnike razložijo, zakaj menimo, da bi ti mladi športniki lahko nastopili na teh igrah. Mi smo vložili štiri bipartitne pogodbe. Pri dveh smo bili uspešni, odgovor na dve še čakamo. Te bipartitne pogodbe so pomembne z vidika razvoja športa in da v različnih disciplinah nastopi čim več športnikov. To je pomembno tako za mednarodne športne zveze kot tudi za nacionalno okolje, kjer nekdo, ki nastopi v določenem športu, predstavlja vzor in pogled naprej. Zato smo veseli, da smo bili pri bipartitnih pogodbah do tega trenutka relativno uspešni.
Kako pogosto se pravila tekmovanj na paralimpijskih igrah spreminjajo in kaj tovrstne spremembe prinesejo tekmovalcem? Znana so na primer združevanja tekmovalnih kategorij v plavanju, v atletiki …
Sprememb pravil praktično ni, paralimpijski spored sledi olimpijskemu sporedu in pravila so v vseh parašportih zelo podobna tistim v klasičnih športih, seveda s prilagoditvami. Zaradi števila nastopajočih, ker obstaja veliko število kategorij, včasih pride do združevanja teh skupin, kar nastop na igrah omogoči vsem športnikom. Mislim, da je to zelo v redu, pomembno pa je, da je pri tem v veljavi sistem točkovanja oziroma priznavanja kar najboljših. V plavanju so priznana le mesta uvrstitve, v atletiki gre za točkovanje in prek tega točkovanja je tekmovanje veliko bolj enakovredno. Tako mene še danes boli, da bi si Darko Đurić, ko je nastopil na igrah v Londonu in dosegel svetovni rekord, dosegel je boljši rezultat kot zmagovalec, zaslužil zlato medaljo, bil pa je samo četrti, čeprav je premagal številne športnike višje skupine. Ampak sistem takšen je, nikoli ne bo popolnoma pravičen, se pa vsi trudijo, da bi omogočal kar najbolj enakovredno tekmovanje vsem parašportnikom.
Kam so vaše misli usmerjene pred odhodom slovenske odprave na Japonsko?
Čaka nas še nekaj obveznosti, predvidoma bomo imeli sprejem še pri ministrici za izobraževanje, znanost in šport. Želimo si, da bi vse priprave potekale nemoteno, zlasti Jana Čander, strokovna sodelavka, to odlično vodi. Želimo si, da ne bi bilo zapletov, zapleti lahko nastopijo predvsem zaradi covida-19. Naši športniki so bili cepljeni, tako da kakšnih večjih težav ne pričakujemo. Tudi s spremljevalnim osebjem, doktorico Burger, z ekipo z URI Soča, s trenerji smo v stikih in delamo na tem, da bi se vse te procedure v zvezi s covidom-19 izvajale čim bolj striktno, da ne bi bilo večjih težav po prihodu na Japonsko. Kar zagotovo vemo, je, da bodo japonski organizatorji glede varovanja zdravja in vseh procedur zelo striktni, že sedaj so, ampak mislim, da bo to omogočilo nemoteno izvajanje iger. Zadnje informacije od tam so, da vse poteka nemoteno, tudi situacija v zvezi s koronavirusom je boljša, kot bi si mislili, Tokio je del urbane regije, v kateri skupno živi okoli 34 milijonov ljudi, in 300 primerov okužb ne predstavlja ravno velikega vzorca. Japonci so tudi zelo discipliniran narod in mislim, da večjih težav ne bi smelo biti. Žal mi je, da bodo igre v celoti potekale brez gledalcev, športniki radi nastopajo pred gledalci.
Hvala za pogovor in srečno pot v Tokio.
