Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo opozarjali na previdnost, ko ponudniku storitev ali izdelkov plačate predujem.
Včasih svoj denar ponudnikom blaga ali storitev, ki zahtevajo predujem, prehitro zaupamo. Novomeška policija je namreč pred kratkim prijela Posavca, ki naj bi žrtve ogoljufal za najmanj 70 tisoč evrov. Med drugim naj bi jim obljubljal dobavo osebnih avtomobilov po znatno nižji ceni od tržne, pobral predujem, potem pa postal za svoje stranke nedosegljiv. Zaradi podobnih kaznivih dejanj je že obsojen na več let zapora, zdaj pa mu očitajo 15 kaznivih dejanj. »V enem primeru je ponujal v prodajo vozila, po znatno nižji ceni kot so bila na trgu, po prejemu predplačil s strani naročnikov si je ta denar protipravno prilastil in z naročniki prekinil vse stike,« je pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije na PU Novo mesto France Božičnik. V trgovinah z rezervnimi avtomobilskimi deli se je dogovoril za odlog plačila, a prejetega blaga ni nikoli plačal. »Prav tako se je ukvarjal z zavarovanji vozil, vendar je zavarovalnicam plačeval samo mesečno zavarovanje, medtem ko si je preostali denar od žrtev prilastil,« je še pojasnil Božičnik in dodal, da zaenkrat ni znano, koliko ljudi je ogoljufal: »Predvidevamo, da je teh žrtev sigurno več, ampak se pač oškodovanci ne želijo izpostavljati, ker gre za take vsote denarja, za nekaj sto evrov in pač nimajo interesa, da se izpostavljajo.«
Vzel predujem, a dela ni dokončal
Več gledalcev oddaje Koda je opozorilo tudi na fasaderja, ki pobira predujme, a dela ne opravi. Z njim se že ukvarja policija, ki je doslej zaradi poslovne goljufije prejela 10 prijav. Med oškodovanci je tudi sogovornik, ki se je pred letom dni dogovoril za prenovo fasade. Dela naj bi se začela 15.aprila lani. Ko je Erik Zabukovšek postavil gradbeni oder, mu je po dogovoru gledalec nakazal 40 odstotkov predujma, kar je bilo okoli šest tisoč evrov. Po nakazilu so se gradbena dela sicer začela, a večino časa je Zabukovšek delal sam. »Na moje vprašanje kdaj pride ekipa, saj takega dela ne more opraviti en sam človek, je odgovoril, da se je nekaj zalomilo,« pojasni gledalec. Konec maja, ko bi morala biti fasada že dokončana, je fasader prenehal z delom. Na klice, kdaj bo delo dokončal, pa je iskal najrazličnejše izgovore. Na koncu je delo dokončal drugi obrtnik. Zabukovšek trenutno dela v Avstriji, koliko denarja dolguje ne ve. Kljub temu, da ga je zaradi suma goljufije prijavilo najmanj 10 ljudi, ena oškodovanka pa je vložila tožbo, trdi da ima neporavnane račune z zgolj štirimi naročniki: »To so majhne vsote 200, 300 evrov. -Po naših informacijah gre za višje vsote. -To ne drži.« Fasader sicer pravi, da obžaluje, da je prišlo do vsega tega in da niti za trenutek ni pomislil, da bi koga želeli ogoljufati ali se okoristiti na njegov račun. Poleg policije, se s primerom ukvarja tudi Tržni inšpektorat.
Kaj storiti, če obrtnik dela ne opravi?
Slovenska policija je lani obravnavala 1600 kaznivih dejanj poslovne goljufije oziroma 3600 klasičnih goljufij, pri katerih goljufi niso bili nosilci gospodarske dejavnosti, pač pa fizične osebe. Taki in drugačni goljufi delujejo po vsej državi, zato je previdnost pri nakazovanju predplačil nujno potrebna. Če obrtnik ali izvajalec dogovorjenega dela ne opravi, niti ne vrne predplačila, ki ste mu ga nakazali, obstajata dve možnosti. Da je resnično zašel v likvidnostne težave, ali pa, da je že od vsega začetka načrtoval, da bo avans pospravil v svoj žep. 228.člen Kazenskega zakonika prvi, da »kdor obveznosti ne izpolni in si zato pridobi premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let. Če dobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko škodo, je lahko kaznovan z zaporom od enega do desetih let. Če pa je pridobil majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Kriminalisti kaznivo dejanje dokazujejo na podlagi določenih elementov, pojasni Andreja Pečoler, višja kriminalistična inšpektorica na GPU: »Če obstajajo elementi prikrivanja, neizpolnitev obveznosti, delna izpolnitev obveznosti oziroma elementi prikrivanja, da obveznost ne bo izpolnjena ali bo izpolnjena deloma, to so elementi, pri katerih lahko govorimo o konkretnih sumih kaznivih dejanj.« Če teh elementov ni, gre za civilnopravno zadevo. A v preteklih letih se je reševanje plačilne nediscipline v preveliki meri preneslo na inštrumentarij kazenskega prava, pravi vrhovni državni tožilec Jože Kozina: »Civilni postopek je dolgotrajen, drag in neučinkovit, že ugovor na izvršbo lahko podaljša za več let, to dolžniki zaznajo in potem je težko upnikom preprečit, da bi vlagali kazenske ovadbe, če mislijo, da bi tam hitreje prišli.«
Previdno, ko dajete predujem
Vsakršno predplačilo naj spremlja velika mera previdnosti, svetujejo v zvezi potrošnikov. »Vse je treba imeti dokumentirano, naj ne bo nič na roko, brez dokazila. Če se nekdo izmika, raje izberimo drugega. Je pa res, da ljudje dostikrat delajo na zaupanje, mogoče od ust do ust, tudi na črno hočejo delati, kar pa je za potrošnika slabo. Tudi z vidika, ker ne bo imel nobene zaščite, ker ne bo mogel ničesar dokazati. Poleg tega, da je delo na črno prepovedano,« pojasni Matjaž Jakin z ZPS.
Več v oddaji Koda
Podrobnosti v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 5.februarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
