Dvanajst slovenskih gledališč je podpisalo zavezo o sodelovanju, kar pomeni, da bodo v prihodnjem letu na spored umestili vsaj eno predstavo s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Slavnostni podpis je potekal ob prisotnosti častnega pokrovitelja, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, poleg mreže slovenskih gledališč pa sta svoj podpis prispevala še podpornica pobude Gledališki tolmač NLB in organizator pobude Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. Leta 2020 bo na slovenskih odrih uprizorjenih dvanajst predstav s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, kar je za gluhe, ki do sedaj skoraj niso imeli možnosti spremljanja odrske umetnosti, pomemben trenutek.
Pobuda Gledališki tolmač je nastala v želji po zagotavljanju večje socialne vključenosti gluhih in naglušnih in hkratnem ozaveščanju slišečega prebivalstva o pomenu socialne vključenosti invalidov. Njen dolgoročni cilj je vključitev gledaliških tolmačev v vsako predstavo v slovenskih gledališčih. Pot do uresničitve cilja je še dolga, vendar se s podpisom zaveze vsi sodelujoči premikajo v pravo smer: »Kakšen dan. Ne vem, kako naj še enkrat izrazim hvaležnost, ki jo občutim ob teh pomembnih trenutkih. Še eno leto nazaj je bila ideja o večji dostopnosti gledališč prisotna zgolj v naših mislih, danes pa smo podpisali zavezo, ki nam bo omogočila zelo kulturno obarvano leto 2020. Hvala vsem, ki so prispevali k temu pomembnemu dosežku,« je povedal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. »Pobudo Gledališki tolmač, s katero želimo gluhe bolj vključiti v svet slišečih, smo podprli z največjim veseljem in ponosom. Zelo smo zadovoljni, da smo do zdaj omogočili ogled predstav s tolmačem že skoraj polovici gluhih v Sloveniji in jim s tem približali slovenska gledališča. Kot edina banka v Sloveniji pa smo jih v svet slišečih še bolj vključili tudi z uvedbo video klica s tolmačem in finančno delavnico. V NLB želimo z inovativnimi storitvami in družbeno-odgovornimi projekti sodelovati pri oblikovanju in izboljšanju družbenega okolja ter prispevati k boljši kakovosti življenja. Saj je tu, v tej regiji, naš dom,« je dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Dvanajst predstav, dvanajst gledališč, sedem slovenskih mest
Pred kratkim je pobuda Gledališki tolmač zaživela že v drugi sezoni, in sicer v štirih sodelujočih gledališčih, v letu 2020 pa se bo nabor znatno razširil. Pobuda Gledališki tolmač bo prisotna v dvanajstih gledališčih, ki bodo skupaj uprizorila dvanajst predstav s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. »Zbrani predstavniki slovenskih gledališč smo ponosni, da predstavljamo steber slovenske gledališke produkcije, ki gradi na stoletni tradiciji. Zadovoljni smo, da smo poleg donatorja in agencije Grey soudeleženi v tej atrakciji, ki bo v prihodnjem letu zagotovila dostopnost gluhim in naglušnim v vseh gledališčih naše mreže, torej na kar dvanajstih prizoriščih. Dostopnost, za katero je potreben dober posluh do okolja, je poleg kakovosti poglavitno vodilo našega dela, zato smo za pobudo Gledališči tolmač še posebej hvaležni,« je ob podpisu zaveze pojasnil Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč.
Namesto glasu uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo
V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih. Pri komuniciranju gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo. Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Vse to je treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev, ki gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in gluhim v občinstvu pričarajo nepozabno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo. Ključno vlogo pri tem bo tudi v letu 2020 imela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Orešnik, ki bo nadaljevala z delom s tolmači in njihovo pripravo na sodelovanje v predstavi. Orešnikova, ki je gluha, prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
Razprodani Addamsovi, otroški smeh ob Vili Malini in gledališka klasika, Županova Micka
Druga sezona Gledališkega tolmača je v polnem teku, zadnja predstava v tem letu, Vsi junaki zbrani, bo na sporedu na dan pred božičem v Slovenskem mladinskem gledališču. Ob uprizoritvi skrivnostnih in odbitih Addamsovih je dvorana MGL pokala po šivih. »Vsebina Addamsovih je zelo ganljiva in aktualna za današnji čas. In če sva s tolmačko Natalijo Spark vsaj malo poudarila pomen ljubezni in poguma, potem je ta aplavz znak tega, da so gledalci to sprejeli,« je takrat vtise strnil Matjaž Juhart, ki je skupaj z Natalijo Spark tolmačil predstavo Addamsovi. Nato je na spored prišla otroška lutkovna predstava Vila Malina o majhni in drobceni vilinski deklici, ki lenari in se dolgočasi v zavetju pisanih travniških cvetov. Takrat je v Lutkovnem gledališču Ljubljana vladalo iskreno otroško navdušenje. Gledališki tolmači so se na odrskih deskah pridružili tudi predstavi Županova Micka, ki je bila uprizorjena v SNG Drama. »Joj, čudovita predstava je bila. Res čudovita. Odlična mimika, odlična igra, pa še vsebini smo lahko sledili zaradi prisotnosti tolmača. Zelo se zahvaljujem NLB, ki nam je to omogočila,« je dejala gluha obiskovalka predstave. V novembru in decembru so si gluhi lahko v znakovnem jeziku ogledali tri predstave: Adaamsove v Mestnem gledališču ljubljanskem, tolmačila sta jih Natalija Spark in Matjaž Juhart; v Lutkovnem gledališču Ljubljana predstavo Vila Malina, ki jo je tolmačila Nataša Kordiš; v ljubljanski Drami pa Županovo Micko, ki jo je tolmačila Natalija Spark. 24. decembra bo v Slovenskem mladinskem gledališču na sporedu delo Vsi junaki zbrani, tolmačila bo Karin Brumen.
Slovenska gledališča, ki so se pridružila pobudi Gledališki tolmač:
Lutkovno gledališče Ljubljana
SNG Drama Ljubljana
MGL Mestno gledališče ljubljansko
SNG Maribor
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Prešernovo gledališče Kranj
Gledališče Koper
Slovensko mladinsko gledališče
Lutkovno gledališče Maribor
Anton Podbevšek teater Novo mesto
Mestno gledališče Ptuj
Kdo so tolmači, ki gledališka dela tolmačijo v slovenski znakovni jezik
NATALIJA SPARK
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
MATJAŽ JUHART
Matjaž je odraščal z gluhima staršema, zato se je z znakovnim jezikom srečal že zelo zgodaj. Z njim se danes ukvarja tudi profesionalno, saj je sodni tolmač za slovenski znakovni jezik, zaposlen na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, habilitiran visokošolski sodelavec Univerze na Primorskem, vodi pa tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik ZDGNS.
NATAŠA KORDIŠ
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
KARIN BRUMEN
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.
V.P.
