Pri poučevanju gluhih in naglušnih na daljavo je potrebna predvsem velika mera potrpežljivosti, je za STA povedala učiteljica Katja Kastelic.
Pri pouku prek videokonferenc tolmači za slovenski znakovni jezik, ki tudi običajno sodelujejo pri pouku v razredih, tolmačijo učiteljevo razlago snovi in pogovore med učiteljem in dijaki.
Učitelji gradivu za dijake pogosto dodajo posnetke razlage snovi v znakovnem jeziku. Na ta način lahko dijaki bistveno bolje razumejo razlago snovi, posnetek pa shranijo in si ga večkrat ogledajo, je za STA potek dela opisala učiteljica matematike in računalništva, ki je zaposlena v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, Katja Kastelic.
Poudarila je, da gluhi in naglušni dijaki potrebujejo tudi kakovostno pisno in slikovno gradivo, ki mora biti jezikovno prilagojeno. Biti mora pregledno, jasno, razumljivo in jedrnato. Učitelji besedilo pogosto opremijo z razlago manj znanih besed, uporabljajo miselne vzorce, sezname ključnih besed, kratke povzetke z uporabo znanih besed in podobno, je razložila učiteljica.
Največ težav jim pri pouku na daljavo povzroča tehnologija, a učiteljica Katja Kastelic pravi, da jih uspešno odpravljajo. Nekateri dijaki na začetku niso imeli ustrezne tehnične opreme, zato jim je opremo posodila šola.
Opozarja pa, da pouk prek videokonference pogosto ne poteka v najbolj optimalnih razmerah. Zgodi se, da dijaki težko razberejo kretnje, berejo z ustnic ali jih motijo šumi iz okolice.
"Te težave rešujemo predvsem z veliko mero potrpežljivosti in iznajdljivosti. Spremljanje pouka s pomočjo tolmača je za dijake tudi sicer umsko zelo naporno, saj zahteva koncentracijo in zbranost. Zato videokonference ne smejo biti predolge," je opozorila.
Nekaj težav imajo tudi z vzpostavljanjem komunikacije med dijaki oziroma starši in učitelji, a je teh zdaj bistveno manj kot spomladi. Nekateri dijaki in starši se na začetku niso odzivali, saj jim je bil pouk na daljavo v breme, niso se znašli ali so potrebovali pomoč pri organizaciji. Na pomoč so jim priskočili svetovalni delavci in domski vzgojitelji, ki dijake spodbujajo in jim pomagajo organizirati delo za šolo.
Trenutno se na daljavo šola vseh 233 učencev in 126 dijakov, ki obiskujejo Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer imajo tudi vrtec, dijaški dom in zdravstveno enoto. Vrtec obiskuje 19 otrok, od teh jih je minuli teden nujno varstvo potrebovalo pet. Zavod ima sicer skupno okoli 280 zaposlenih.
Sicer pa učitelji pri delu z gluhimi in naglušnimi šolarji uporabljajo zelo različna programska orodja za poučevanje na daljavo. Kot je pojasnila Katja Kastelic, ji, glede na to, da poučuje strokovne računalniške predmete in večina njenega pouka že sicer poteka na računalnikih, ni bilo težko nadaljevati pouka na daljavo.
"Največji izziv mi predstavljajo ocenjevanja znanj, saj so dijaki zelo iznajdljivi in jih je na daljavo težko popolnoma nadzirati," je še razkrila učiteljica, ki je minuli teden sodelovala na mednarodni strokovni konferenci Kreativna učna okolja.
Konferenco je organiziral Medpodjetniški izobraževalni center Šolskega centra Celje, na njem pa so udeleženci iz Slovenije, Danske, Srbije, Grčije, Nizozemske, Irske in Hrvaške predstavili več kot 50 idej za ustvarjanje kreativnega učnega okolja s pomočjo različnih pripomočkov, aplikacij in tehnologij.
Lutke, virtualna očala, zeleni učni poligon, desetprstno tipkanje za učence z učnimi težavami, spoznavanje vzorčnega mesta, snemanje glasbenih spotov in filmov je nekaj od predstavljenih idej. "Naš namen je bil, z nastopom covida-19 pa se je le še zbistril, opozoriti in pripraviti strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju na izzive, ki jih prinašajo družbene spremembe, in z uporabo novih tehnologij nadgraditi njihove kompetence," so sporočili organizatorji konference.
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je osrednja slovenska ustanova za celostno obravnavo gluhih in naglušnih otrok, oseb z govorno-jezikovno motnjo in oseb z motnjo avtističnega spektra. V Sloveniji sta še dva podobna centra, in sicer Center za sluh in govor Maribor in Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož.
