Na fotografiji sta dva računalniška zaslona. Med njima je kavna skodelica. Na enem od zaslonov piše: Delo od doma - ostanimo zdravi. Foto: Arhiv ZGNL
Na fotografiji sta dva računalniška zaslona. Med njima je kavna skodelica. Na enem od zaslonov piše: Delo od doma - ostanimo zdravi. Foto: Arhiv ZGNL

V ponedeljek, 16. marca 2020, so v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih zaradi epidemije koronavirusa začeli izvajati izobraževanje na daljavo. Za takšen način poučevanja so se na Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport odločili, ker ga je mogoče po njihovem z nekaterimi prilagoditvami kljub vsemu kakovostno izvesti.

Za portal Dostopno.si smo informacije o načini poučevanja na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana pridobili od številnih zaposlenih. Pogovarjali smo se s Tadejem Kolarjem, Romano Kolar, Ireno Zgonc, Natašo Zajc Krašovec in Bernardo Kokalj.

Poučevanje na daljavo

Na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana pravijo, da so že pred izrednimi uporabljali različne informacijske rešitve za poučevanje na daljavo, kot so Microsoft Teams, LMS Moodle, Arnes Vox in druge. Zaposleni na ZDGNL so se jih po lastnih besedah posluževali "v manjšem obsegu zaradi narave pedagoškega dela z osebami s posebnimi potrebami, njihova temeljna naloga je bila predvsem podpora in obogatitev pedagoškega dela. Po uvedbi izrednih razmer se je situacija zelo spremenila, saj so omenjene tehnologije postale hrbtenica pedagoškega procesa na večini izobraževalnih zavodov v Sloveniji, tudi našem. Na Zavodu smo predvidevali, da bodo tehnologije, ki tečejo na skupnih strežnikih in jih naenkrat uporablja veliko število uporabnikov, na začetku preobremenjene. Na navideznih strežnikih, ki nam jih je zagotovil Arnes, smo zato pripravili in nastavili odprtokodni rešitvi Moodle in BigBlueButton, namenjenih le lastni uporabi. Posledično do zatikanja in izpadov pri delu na daljavo na zavodu ni prihajalo. Moodle je zelo poznano in podprto okolje za učenje na daljavo, BigBlueButton dodaja Moodlu še dimenzijo komunikacije in sodelovanja v živo. Ker je bilo potrebno tudi strokovne delavce pripraviti in izobraziti za delo z omenjeno tehnologijo, smo to naredili v prvih dneh zapovedane karantene na omenjenih platformah in tako preskusili tehnologijo v produkcijskih razmerah, hkrati pa opravili že omenjeno usposabljanje strokovnih delavcev."

Stavba Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Foto: Arhiv ZGNL
Stavba Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Foto: Arhiv ZGNL

Srednja šola Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana

Na srednji šoli Zavoda za gluhe in naglušne je na štirih nivojih izobraževanja 19 strokovnih programov, temu pa so primerne tudi različne potrebe in zahtevnosti programov. "Različni so tudi dijaki," dodajo, "z različnimi sposobnostmi in omejitvami in potrebujejo različne prilagoditve. Vse to morajo učitelji upoštevati tudi pri delu od doma."

Gradivo in način sodelovanje z dijaki in starši

Za delo v prvem tednu so gradivo pripravili vnaprej in ga dijakom posredovali v petek pred zaprtjem šole in tudi še v začetku tedna. Gradiva so bila za ponavljanje in utrjevanje snovi. Nadaljujejo, da so se v drugem tednu stvari počasi umirile in začenjajo teči bolj normalno: "Uredili smo baze podatkov (e-kontaktov), pri čemer so sodelovali vsi učitelji, dijaki in starši. Danes sta le dva dijaka, ki nimata možnosti komuniciranja preko internetnih povezav, zato jima gradivo, ki ga posredujejo učitelji, pošiljamo po običajni pošti. Učitelji se poslužujejo različnih sistemov in isto snov podajajo tudi preko več kanalov. Najpogosteje uporabljajo spletne učilnice Moodle in eAsistenta, po potrebi tudi druga orodja. Vsekakor ne gre brez sodelovanja s starši. Tako je posebej v tem času pomembno, da imajo učitelji stalen kontakt tudi z njimi, preko elektronske pošte ali telefonskega klica. Pot oziroma način komunikacije izbere učitelj sam, predvsem glede na IKT znanje posameznih dijakov, tako v enem oddelku lahko učitelj uporablja tri različne poti. Nekaj učiteljev je že pohvalilo odzivnost dijakov. Nekateri učitelji in dijaki so že prej uporabljali spletna orodja in učilnice in tako zdaj ni posebnih težav, spet drugi imajo na tem področju več težav. Na primer v računalniški in medijski poklicni usmeritvi so dijaki navajeni različnih spletnih okolij in pouk poteka nemoteno; preko videokonferenc, forumov, spletnih učilnic. Prav tako v teh programih, v skladu z načrtovanim, izvajajo različna ocenjevanja znanja. V drugih smereh je nekaj več težav. Še največji izziv predstavljajo predmeti praktičnega pouka, tu iščemo čimbolj razumne rešitve. Tako da gremo korak za korakom naprej."

Osnovna šola Zavoda za gluhe in naglušne

V osnovni šoli Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana izvajajo štiri izobraževalne programe: prilagojen program za gluhe in naglušne otroke, prilagojen program za otroke z avtističnimi motnjami, prilagojen program za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami ter prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. V letošnjem šolskem letu pouk poteka v 38 oddelkih, od tega v treh oddelkih na dislociranih enotah. V vseh oddelkih poučujejo 230 učencev s posebnimi potrebami.

Kako pravijo, v njihovi šoli pouk že običajno poteka drugače: "Vsak učenec je individuum, ima svoje posebnosti, določene zahteve, omejitve ter prilagoditve, ki so osnova za delo z njim. Pouk zelo prilagajamo, poslužujemo se različnih orodij, pristopov in načinov poučevanja. In prav to je tisto, kar morajo učitelji upoštevati tudi pri pouku na daljavo.

Gradivo in pouk na daljavo

Že v petek pred zaprtjem šol so učitelji pripravili gradivo za prvi teden ter ga preko elektronske pošte poslali staršem: "Učitelje smo prosili, da preverijo baze podatkov o učencih in starših. V drugem tednu zaprtja šol pa učitelji gradivo pripravljajo od doma. Za posredovanje gradiva nekateri učitelji uporabljajo elektronske naslove staršev ali vsebine za poučevanje delijo preko e-učilnice Moodle. Vsebine v e-učilnicah so prosto dostopne preko naše spletne strani. Nismo pozabili niti na vsebine za jutranje varstvo in oddelke podaljšanega bivanja. Posluževanje teh vsebin je neobvezujoče, a staršem ponudimo možnost, da otroke razvedrijo tudi s temi vsebinami. Ob vsem ne smemo pozabiti tudi na tolmačenje v slovenski znakovni jezik. Za primer lahko navedem, da učiteljica 1. razreda prebere pravljico in se ob tem posname. Posnetek pošlje tolmački, ki posnetku doda tolmačenje v znakovni jezik. Končni izdelek prejmejo starši gluhih in naglušnih otrok. Učitelji in vodstvo šole sodelujemo preko videokonferenc s pomočjo orodja Microsoft Teams, ni pa potrebno posebej poudarjati, da si na dan izmenjamo kar nekaj elektronskih sporočil. Trenutno imamo 3 učence, ki doma nimajo možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tem učencem gradiva pošiljamo po klasični pošti."

Za konec so dodali še, da je "za vse situacija, v kateri smo se znašli, nova in nekaj posebnega. Če jo bomo vsi sprejeli kot izziv in se iz nje kaj novega naučili, bomo naredili ogromno."