V Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija si že vrsto leto prizadevamo, da bi bili naši programi dostopni tudi uporabnikom z okvaro vida, za kar uporabljamo tehniki zvočnih podnapisov in zvočnega opisa.
Pri zvočnem opisu zvočni opisovalec med premori v dialogih opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Pravimo, da prevaja sliko v besedo, opisovanje državnih proslav po besedah opisovalca Mihe Zora pa po svojem bistvu vendarle ni drugačno od drugih zvočnih opisov: »Naloga opisovalca je, da osebam z okvaro vida čim natančneje opiše, kar je vidno na sliki, predvsem pa, da dá podatke o zvočnem dogajanju, ki bi sicer ostalo nerazumljivo. Denimo aplavz v dvorani je utemeljen s tem, da se nagrajenec vzpenja na oder, da prejema priznanje, da ga pokaže občinstvu in se mu priklanja.«
Vseeno pa zvočni opis v živo predstavlja eno najzahtevnejših prilagoditev, saj od opisovalca zahteva veliko mero kreativnosti, improvizacije in jezikovne spretnosti. Pri programu v živo namreč opisovalec nima popravnega izpita in vsaka izrečena beseda najde mesto v neposrednem televizijskem prenosu. Prav zato zvočni opis v živo zahteva številne priprave, s čimer se strinja tudi zvočni opisovalec tokratnega neposrednega televizijskega prenosa Prešernove proslave iz Cankarjevega doma Miha Zor: »Priprave na prvo zvočno opisovanje državne proslave smo začeli s poskusnim opisovanjem prireditve Bob leta. Namen tega je bil razumeti drugačno dinamiko živega zvočnega opisovanja. Tudi za žive prireditve je nujno, da je zvočni opis do neke mere pripravljen vnaprej, saj kratkih tišin med govorom ni mogoče brez priprave zapolnjevati z opisom. Grobi zvočni opis je nastal na vaji, na generalki smo ga nato prilagodili in dopolnili: določiti je bilo treba, ali je na vaji pripravljeni opis predolg ali prekratek. Za razliko od zvočnega opisovanja posnetih oddaj pri opisovanju v živo na prireditvi lahko pride do manjših sprememb, ki so povezane npr. z aplavzom med govorom, pri opisovanju za televizijsko občinstvo pa tudi s tem, da ponekod opis prenosa odstopa od opisa dogajanja na odru. Na generalki namreč opisovalec ves čas gleda oder, pri opisovanju prenosa pa opisuje pogled, ki ga gledalcem omogočata kamera in režija. Opisovanje prenosa tudi zato ni le branje vnaprej pripravljenega, ampak njegovo prilagajanje kadriranju televizijske režije.«
IZKUŠNJA ZVOČNEGA OPISA V ŽIVO
Gledalka televizijskega prenosa na prvem programu TV Slovenija, Sabina Dermota, nam je zaupala, da se je ob spremljanju proslave ob kulturnem prazniku kot oseba s slepoto končno počutila enakovredna drugim in se zahvalila vsem tistim, ki so omogočili zvočni opis: »Do sedaj nisem imela možnosti spremljati protokola, ki je 'stranski' spremljevalec prireditve. Sedaj pa sem z zvočnim opisom doživela dogajanje na odru. Če mi takšne opise podajajo tisti, ki spremljajo oddajo hkrati z menoj, skupaj zamudimo del drugega dogajanja. Če pa opis podaja profesionalni opisovalec, to dela sočasno s sliko na ekranu. Obenem dobro pozna tudi nastopajoče in ve, kdo je kdo, pri opisu pa uporablja tudi prave besede in za opisovanje porabi manj časa oziroma pove več in bolj natančno, kot bi to storil laik.«
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik ZDSSS in podpredsednik Programskega odbora za invalidske vsebine v programih RTV Slovenija, ki je bil navzoč na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, kjer je zvočni opis pripravila Mojca Mavec, pa zatrjuje, da je kultura osrednji del njegovega življenja: »Kultura je bila, je in bo (tako iskreno upam) še dolgo način mojega življenja. Kljub skoraj popolni izgubi vida se ji nikoli nisem želel odreči, pa čeprav sem se pri uživanju kulturnih dobrin iz leta v leto srečeval z večjimi težavami. Pri glasbi je še nekako šlo. O izvajalcih sem se prej pozanimal in ob koncertu največkrat zamižal in se prepustil skladbi. A film, gledališče, muzeji, galerije, likovne in druge razstave … Podelitev Prešernovih nagrad, ki se je udeležujem že približno tri desetletja, je bila zame vedno eden od vrhuncev slovenske kulture. A s tem slovesnim dogodkom je bil vedno večji križ! Težje in težje sem po glasovih prepoznaval nastopajoče, vsako leto sem videl manj tistega, kar se je dogajalo na odru, projekcij na različna platna pa sploh ne. Ženo sem spravljal v stisko, ko sem jo kar naprej spraševal: »Kdo je pa tale?« saj pogosto ni poznala odgovora, v zadrego pa jo je spravljalo tudi nervozno pokašljevanje sosedov levo in desno ter spredaj in za nama, ki jih je to šepetanje očitno motilo. Potem sem v glavnem odnehal in se le še poredko obrnil nanjo za pojasnilo, a zato ostajal nekoliko frustriran.« K temu je Wraber hitro dodal, da je bilo letos povsem drugače: »Takoj, ko se je program začel, se je žena obrnila k meni in me vprašala: »Kdo je pa tale?« »Tadej Toš!«, sem pribil suvereno.« Informacijo o tem, kdo je voditelj proslave, mu je preko namenskih slušalk posredovala zvočna opisovalka v dvorani Mojca Mavec.
Mojci Mavec, ki je tako kot Miha Zor že dolgo časa zvočna opisovalka na RTV Slovenija, je opisovanje Prešernove proslave v živo predstavljalo izziv, ki pa se ga je lotila z veseljem, njen trud pa je bil ob koncu proslave poplačan tudi s številnimi stiski rok in objemi obiskovalcev, ki so imeli prvič možnost spremljati proslavo s pomočjo zvočnega opisa.
KORAK DO SPLOŠNE IZOBRAZBE
Sabina Dermota je naslovila tudi situacijo, ko pri gledanju televizijskega prenosa nekateri nimajo nikogar, s katerim bi spremljali prireditev. Zvočni opis jim tako predstavlja edino okno do informacij o dogajanju na zaslonu. Obenem je Dermota izpostavila, da zvočni opis ponuja tudi možnost širitve splošne izobrazbe: »Do petka zvečer nisem vedela, da je dirigent komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Ambrož Čopi.« K temu Tomaž Wraber dodaja in sprašuje, da »to še zdaleč ni vse, kar nam je zvočni opis prireditve prinesel novega – tako tistim, ki smo bili v Gallusovi dvorani, kot tistim, ki so proslavo spremljali prek televizorjev. Bo to postala pogostejša praksa?«
Zvočni opis Prešernove proslave je bil plod usklajenega sodelovanja različnih enot RTV Slovenija, od snemalne in tonske ekipe v Cankarjevem domu, ekipe v reportažnem avtomobilu, zvočnih opisovalcev, producenta in režiserja do ekipe v predvajanju programa na TV Slovenija. Služba za dostopnost programov je projekt dostopnosti Prešernove proslave koordinirala in strokovno vodila. Poleg zvočnega opisa v živo je bil neposredni televizijski prenos proslave tudi podnaslovljen v živo in tolmačen v slovenski znakovni jezik. Kot mejnik na področju dostopnosti in praktični primer pa bo tokratni zvočni opis služil tudi kot opora za vse nadaljnje priprave zvočnih opisov v živo.
