Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vile, čarovniki, bojevnice in bojevniki, vitezi in princese, zlobneži. Te in druge like iz priljubljenih knjig, filmov, serij, stripov in videoiger ste lahko pred kratkim srečali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je potekala mednarodna konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega. Prišlo je več kot sto razstavljavcev in ustvarjalcev od vsepovsod, očaranih obiskovalcev se je trlo. Kaj je tako privlačnega v tem svetu? Anka Pirš.
Njen najstniški svet se je nenadoma povsem zavrtel okoli flamenka, španske kulture, umetnosti, ljudskega izročila. Urška Centa, ki s svojimi nastopi navdušuje tudi v Mehiki, je že z 11 leti začela plesati ta strastni španski ples pri argentinski učiteljici. Flamenko je vsa leta nadgrajevala, ga prilagodila slovenskemu okolju in gledalci kar težko verjamejo, da ji po žilah ne teče andaluzijska kri. Jasna Krljić Vreg.
Pred nami je tudi nogometna vročica. V petek se bo namreč začelo evropsko nogometno prvenstvo, na katerem bo 24 let po znamenitem Euru 2000 zaigrala slovenska reprezentanca. Navijaška podpora bo v Nemčiji očitno množična. Nogometna evforija pa je zajela tudi najmlajše, saj je vpis v nogometne šole spet večji. Kaj je v tem športu tako magičnega, da privablja množice in iz njih izvablja tako močna čustva? Boštjan Fábjan.
Vidna, nevidna multipla skleroza. S tem geslom je združenje ob svetovnem dnevu te bolezni konec maja opozarjalo na težave bolnikov s tem avotoimunskim obolenjem. Ta neozdravljiva bolezen osrednjega živčevja je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Znana umetnica, glasbenica, pesnica in pisateljica Barbara Pešut, ki je pred kratkim praznovala 60. rojstni dan, se z njo bori že 30 let. In, kot nam je povedala ob našem obisku, bolezen njene ustvarjalnosti ni ustavila, prav nasprotno.
Nekoč so bili zastoji na naših avtocestah znanilci turistične sezone, zdaj se zdi, da se kolone pločevine vijejo ves čas. Širitev avtocest, učinkovit javni potniški promet in več dela od doma so za zdaj le želje, ki se odmikajo v prihodnost. A vprašanje je tudi, ali se z ukrepi za večjo pretočnost prometa pristojni zares ukvarjajo. Kako je na najbolj obremenjenih odsekih štajerske in primorske avtoceste, je ugotavljala Alenka Frantar.
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.
Tudi trpinčenje, ustrahovanje, žaljenje po telefonu, različnih aplikacijah in družbenih omrežjih je postalo del vsakdana številnih otrok in najstnikov. Občutek anonimnosti ali lažna identiteta povzročiteljem nasilja dajeta velik občutek moči. Spletno nasilje med vrstniki ima lahko za žrtev še hujše posledice kot običajno nasilje, saj se ne more umakniti pred njim, opozarjajo policija in strokovnjaki. Aleksandra Dežman.
V zadnjem času skorajda ne mine teden, da na dan ne pride zgodba o nasilju med in nad mladimi, predvsem na spletu. Vse pogostejše je izsiljevanje z intimnimi posnetki. Žrtve so predvsem najstnice in najstniki, ki pošiljajo svoje fotografije v napačne roke, pa tudi odrasli, ki nasedejo lažnim profilom privlačnih žensk ali moških. Za temi profili se skrivajo dobro organizirane hudodelske združbe ali predatorji, ki živijo čisto blizu svojih žrtev. 23-letni moški z območja Celja je tako odprl več kot 38 lažnih profilov, prek katerih je več kot dve leti zavajal in potem izsiljeval mladoletnice. Policisti so ga pred kratkim že drugič aretirali. Anka Pirš.
V Malmöju na Švedskem potekajo še zadnje priprave pred jutrišnjim velikim začetkom 68. tekmovanja za pesem Evrovizije. V prvem polfinalnem večeru bo nastopila slovenska predstavnica Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, ki bo evropsko občinstvo skušala očarati s pesmijo Veronika. Kako se je Raiven pripravljala na svoj nastop na največjem odru v karieri in zakaj je Evrovizija magnet, ki nase vleče na milijone gledalcev po vsem svetu, je preverjala Barbara Vidmajer.
Življenje Mance Košir. Nad slabe odnose v službi. Nepogrešljive babiške roke. Veronika na evrovizijskem odru.
Včeraj so imele svoj dan babice, nepogrešljive spremljevalke nosečnic in novorojenčkov, ki skrbijo za varne porode, podporo in dobro počutje porodnic, dojenčkov in njihovih družin. Babištvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo, na pobudo nekaterih držav, tudi Slovenije, je po novem vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babice so bile tudi v preteklosti vedno pomemben del skupnosti, njihove spretnosti in znanje so skupnosti razvijale in prenašale skozi številne generacije. Anja Nab Huš je obiskala babice v porodnem bloku naše največje porodnišnice.
V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Po nekaterih izračunih okoli 80 tisoč ur. Lahko bi rekli, da s sodelavci preživimo več budnih ur kot s svojimi najbližjimi. Zato so odnosi na delovnem mestu še kako pomembni . Gre za enega izmed najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerega bodisi vztrajamo na nekem delovnem mestu bodisi nas spodbudi k iskanju druge zaposlitve. In kako je pri nas? Vse pogosteje se pogovori o odnosih v kolektivu strnejo v besedo - slabo. Kje so vzroki za to in kako razmere izboljšati? Jasna Krljić Vreg.
Poslovila se je Manca Košir, novinarka, publicistka, profesorica številnih generacij novinarjev in učiteljica vseh nas, ambasadorka branja in razmišljanja o medčloveških odnosih, življenju in smrti. Pred kratkim, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu, je ekipa Tednika Manco Košir obiskala na njenem domu. Ne da bi sploh slutili, smo tako posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija. Novinarka Aleksandra Dežman.
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Neveljaven email naslov