Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vile, čarovniki, bojevnice in bojevniki, vitezi in princese, zlobneži. Te in druge like iz priljubljenih knjig, filmov, serij, stripov in videoiger ste lahko pred kratkim srečali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je potekala mednarodna konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega. Prišlo je več kot sto razstavljavcev in ustvarjalcev od vsepovsod, očaranih obiskovalcev se je trlo. Kaj je tako privlačnega v tem svetu? Anka Pirš.
Njen najstniški svet se je nenadoma povsem zavrtel okoli flamenka, španske kulture, umetnosti, ljudskega izročila. Urška Centa, ki s svojimi nastopi navdušuje tudi v Mehiki, je že z 11 leti začela plesati ta strastni španski ples pri argentinski učiteljici. Flamenko je vsa leta nadgrajevala, ga prilagodila slovenskemu okolju in gledalci kar težko verjamejo, da ji po žilah ne teče andaluzijska kri. Jasna Krljić Vreg.
Pred nami je tudi nogometna vročica. V petek se bo namreč začelo evropsko nogometno prvenstvo, na katerem bo 24 let po znamenitem Euru 2000 zaigrala slovenska reprezentanca. Navijaška podpora bo v Nemčiji očitno množična. Nogometna evforija pa je zajela tudi najmlajše, saj je vpis v nogometne šole spet večji. Kaj je v tem športu tako magičnega, da privablja množice in iz njih izvablja tako močna čustva? Boštjan Fábjan.
Vidna, nevidna multipla skleroza. S tem geslom je združenje ob svetovnem dnevu te bolezni konec maja opozarjalo na težave bolnikov s tem avotoimunskim obolenjem. Ta neozdravljiva bolezen osrednjega živčevja je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Znana umetnica, glasbenica, pesnica in pisateljica Barbara Pešut, ki je pred kratkim praznovala 60. rojstni dan, se z njo bori že 30 let. In, kot nam je povedala ob našem obisku, bolezen njene ustvarjalnosti ni ustavila, prav nasprotno.
Nekoč so bili zastoji na naših avtocestah znanilci turistične sezone, zdaj se zdi, da se kolone pločevine vijejo ves čas. Širitev avtocest, učinkovit javni potniški promet in več dela od doma so za zdaj le želje, ki se odmikajo v prihodnost. A vprašanje je tudi, ali se z ukrepi za večjo pretočnost prometa pristojni zares ukvarjajo. Kako je na najbolj obremenjenih odsekih štajerske in primorske avtoceste, je ugotavljala Alenka Frantar.
Neveljaven email naslov