Kreditojemalci v frankih so na Hrvaškem dosegli pomembno zmago. Foto: BoBo

Hrvaško sodišče: valutna klavzula v CHF je nična

Višje gospodarsko sodišče je v ponovljenem sojenju tudi odločilo, da je Sberbank sklenila nepoštene obrestne mere

Višje gospodarsko sodišče na Hrvaškem je po poročanju nekaterih medijev na drugi stopnji ugotovilo, da je bila valutna klavzula pri kreditih v kunah z valutno klavzulo v švicarskih frankih nična. S tem je pritrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča iz leta 2013.

Sodišče v sodbi ugotavlja, da je osem bank na Hrvaškem v obdobju od 1. oktobra 2004 do 31. decembra 2008 kršilo pravice potrošnikov, sklenjene kreditne pogodbe pa so vsebovale nepoštene pogoje. Pri tem je glavni poudarek na valutni klavzuli v švicarskih frankih, pri čemer banke kreditojemalcev niso ustrezno seznanile s tveganji in ostalimi informacijami, na podlagi katerih bi se potrošniki lahko odločili, ali bodo tako kreditno pogodbo podpisali ali ne. Sodišče izpostavlja, da kreditojemalci niso mogli imeti predstave o tem, kaj se bo dogajalo z njihovimi krediti, ne le v luči spreminjanja valutnega tečaja, ampak poleg tega tudi spreminjanja obrestne mere.

Banke morajo v 60 dneh konvertirati kredite

Novinarka Večernjega lista Katarina Wiesner piše, da je bila prvostopenjska sodba pred petimi leti na prvi pogled kot »zmaga dolžnika Davida proti bankarskemu Goljatu«, in da so se banke tedaj večinoma odzvale s komentarjem, da bo zadevo rešilo sodišče na drugi stopnji ter da možnosti za zmago hrvaškega Združenja Frank oziroma za sodbo o ničnosti kreditov v frankih tako rekoč ni. Danes pa je jasno: sodišče je odločilo, da je nična valutna klavzula v frankih. Sodba, ki je na voljo na tej povezavi, se nanaša na Zagrebačko banko, Privredno banko Zagreb, banko Erste & Steiermarkische, Raiffeisenbank Austria, Addiko banko (prej Hypo Alpe Adria bnako), OTP Banka Hrvatska, banko Sberbank in Splitsko banko (prej Societe-Generale). Kot so zapisali v slovenskem Združenju Frank, je sodišče vsem osmim bankam naložilo, da morajo v roku 60 dni konvertirati vse CHF kredite v kredite v kunah (HRK) po tečaju na dan črpanja kredita in spremenljivo obrestno mero pretvoriti v fiksno.

Odškodnine v milijardnih zneskih

Vseh 125 tisoč kreditojemalcev na Hrvaškem, ki so najeli posojila v švicarskih frankih, lahko po poročanju časnika Večernji list zdaj od bank zahteva razliko za preplačane obresti in spremembo tečaja ter zamudne obresti. Goran Aleksić iz parlamentarne stranke Snaga je dejal, da bodo banke po vsej verjetnosti temu nasprotovale pri kreditih, ki so že bili konvertirani, o čemer bo po njegovih navedbah po vsej verjetnosti odločajo vrhovno sodišče. "Gre za zgodovinsko zmago Združenja Frank na Hrvaškem," je dejal predsednik združenja Denis Smajo in dodal, da odločitev sodišča kreditojemalcem daje podlago, da bi od bank zahtevali tudi ugotovitev ničnosti pogodb v švicarskih frankih. Ocenili so še, da bi lahko odškodnine bank kreditojemalcem znašale kar od 10 do 15 milijard hrvaških kun oziroma od milijarde 350 tisoč do dveh milijard evrov.

V Združenju Frank zadovoljni

Iz slovenskega Združenja Frank so ob razsodbi na Hrvaškem sporočili, da je odločitev hrvaškega sodišča pomembna tudi za kreditojemalce v Sloveniji, saj sodišče na Hrvaškem po njihovih navedbah med drugim ugotavlja, da so "trditve bank, da je takšno reševanje kreditojemalcev v CHF nepošteno do kreditojemalcev v EUR popolnoma nepoštene" in da z njimi banke ščuvajo javnost proti CHF kreditojemalcem. Sodišče na Hrvaškem se v utemeljitvi svoje odločitve med drugim sklicuje na javno dostopno študijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz leta 1997, ki je bila izdelana pet let pred uvedbo evra kot skupne valute. Študija raziskuje več možnih scenarijev za CHF po uvedbi Evropske monetarne unije oziroma skupne valute EUR in v zaključku ugotavlja, da se obeta stalen blag do zmeren trend rasti tečaja švicarskega franka. V obrazložitvi sodbe hrvaško sodišče navaja, da banke kreditojemalcev niso seznanile z omenjeno analizo IMF ali z analizami drugih strokovnjakov o popolnoma predvidljivem pritisku kapitala iz nastajajočega evrskega območja na tečaj CHF in njegovo posledično rast. Sodišče je razsodilo, da so banke kreditojemalcem zamolčale številne dejavnike, ki vplivajo na gibanje tečajev za obdobja, daljša od deset, dvajset ali trideset let, in s tem niso izpolnile z zakonom določene pojasnilne dolžnosti.

Spremljajte nas tudi na in !

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 0

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor
Zadnja oddaja
Arhiv oddaj
NE PREZRITE
Več
  • Plinska omrežnina v Velenju 32, v Celju 15 evrov.

  • Kako se izračunava omrežnina za plin?

  • Prva končna odločitev v aferi CHF krediti

  • 5 evrov za identifikacijo osebe pri AMZS

  • Pasje tovarne v svetu milijardni posel

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!

Twitter