Doslej smo v Sloveniji uvozili več sto paketov z obema snovema, nekaj so jih prejel bolnišnice, večino pa lekarne. Kanabinoida THC in CBD se pri nas ne uporabljata v osnovnem zdravstvu, temveč večinoma v terciarnih ustanovah; na Pediatrični in Nevrološki kliniki ter na Onkološkem inštitutu.

Zdravniki niso dovolj osveščeni

Jožica Červek z Onkološkega inštituta v Ljubljani danes razočarano ugotavlja, da zdravniki izjemno redko predpišejo katero od zdravil z učinkovinami iz konoplje. Meni, da je to predvsem posledica pomanjkanja znanj o teh zdravilih, do česar je prišlo tudi zaradi dejstva, da je bila uporaba konoplje vrsto let kriminalizirana. "O konoplji se nikoli nismo učili niti na medicinski fakulteti, dvomim, da je danes drugače. Znanje o endokanabinoidnem sistemu in o naših endogenih kanabinoidih je zelo pomanjkljivo." Červekova je sicer širši uporabi konoplje v medicinske namene naklonjena, tudi zato, ker se po njenih besedah učinek številnih kanabinoidov v konoplji sešteva, kar pomeni, da je za učinkovanje potreben bistveno manjši odmerek, kar pomeni tudi manj neželenih učinkov.

"Imamo že dovolj alkoholikov in kadilcev"

Da je v letu in pol samo dvema pacientoma predpisal takšno zdravilo, nam je povedal Damjan Grenc, ki dela na Centru za zaposlitve v ljubljanskem kliničnem centru. "Oba pacienta sta bila oba bolnika v terminalnem stadiju bolezni z neobvladljivimi bolečinami, torej z bolečinami, ki niso bile obvladane z analgetiki. Eden se je pohvalil, da je bilo po uporabi zdravila bolje, drugi pa pravzaprav ni čutil sprememb." Grenc sicer širitvi uporabe kanabinoidov ni najbolj naklonjen, saj meni, da učinki zdravila še niso dovolj raziskani. "Ne vem, če obstaja kje napisano, kakšen je učinkovit odmerek THC ali CBD ali kombinacije za zdravljenje nekaterih vrst bolezni, tako kot imamo denimo jasno izračunano, kako določena količina zdravila vpliva na pritisk ali sladkorno bolezen." Ob tem izpostavlja tudi vprašanje zasvojljivosti, do katere bi lahko prišlo po daljši uporabi teh zdravil.

Pacienti pomoč iščejo na črnem trgu

Po nekaterih podatkih naj bi po izdelkih iz konoplje na črnem trgu povpraševalo kar 80 odstotkov onkoloških bolnikov. Ti največ povprašujejo po dragem hašiševem olju, ki ga ni težko kupiti. Posledično se je bistveno zvišala tudi povprečna starost pacientov, ki so se sami zdravili s hašiševim oljem in so jih zaradi stranskih učinkov sprejeli na Centru za zastrupitve ljubljanskega kliničnega centra. V tem kontekstu je treba poudariti, da pri nas mnogi delajo napako, ko odklonijo klasično zdravljenje in jemljejo samo konopljo, pravi Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Jožica Červek pa pritrjuje, da imajo na Onkološkem inštitutu tudi nekaj registriranih bolnikov z rakom, ki so zaradi zdravljenja s konopljo odklonili standardno onkološko terapijo in se po pomoč onkologov obrnili takrat, ko je bilo žal že prepozno.

Farmacevtska inšpekcija ne beleži prijav

Na farmacevtski inšpekciji, ki deluje v okviru Agencije za zdravila in medicinske pripomočke, niso doslej prejeli nobene prijave prodaje izdelkov iz konoplje na črnem trgu. Imajo pa pristojnosti za ukrepanje, je povedala direktorica agencije Andreja Čufar. "Vsi ti izdelki, če se jim pripisuje zdravilne učinke in niso pridobili dovoljenja za promet, so dejansko na trgu v nasprotju z zakonom o zdravilih." V javnosti je bilo doslej že marsikaj mogoče slišati tudi o tem, da bi konopljo za medicinske namene lahko v Sloveniji gojili sami. "S tem se doslej še nismo srečali in vsaka pridelava, vsako gojenje konoplje je zaenkrat prepovedano," dodaja Čufarjeva.

Na poti do zakonodajnih sprememb

Trenutno je v vladni proceduri sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s čimer se širi tudi nabor zdravil na osnovi konoplje. Dušan Hren z Ministrstva za zdravje nam je povedal, da bo po tem, ko bo vlada potrdila spremembe, tako tudi v Sloveniji omogočen dostop do naravnih kanabinoidov. "Torej vsem zdravilom, ki so registrirana v Evropski uniji ali v svetu kot zdravila, bo omogočen dostop tudi v Sloveniji." Milan Krek pa ob tem dodaja, da bi interventno lahko že danes uvozili zdravila iz konoplje. "Če bi nek zdravnik bil prepričan, da bi določenemu pacientu to zelo pomagalo, že danes ni ovire za to, da bi nekdo bil zdravljen s konopljo. Samo postopek je malo zapleten." Zadnja v vrsti pobud za regulacijo konoplje in njenih derivatov, ki predvideva legalizacijo uporabe konoplje v medicinske in tudi rekreativne namene, je sicer SD-jeva. Vendar v strokovni in zainteresirani javnosti nad predlogom ni pretiranega navdušenja.