Foto:
Foto:

Nordijske države, med katerimi še posebej izstopa Švedska, si želijo postati t. i. brezgotovinske države, tako da bi ves plačilni promet v državi potekal elektronsko ali s plačilnimi karticami. Ta cilj bi v največji nordijski državi dosegli leta 2030. Na Švedskem je že zdaj, po navedbah Švedske trgovinske zveze (Svensk Handel), štiri petine transakcij opravljenih s plačilnimi karticami ali elektronsko. Severna Evropa je, tako kot v "nešteto" drugih primerih, pravo nasprotje juga Evrope. V sosednji Italiji naj bi še vedno tri četrtine vseh plačil opravili z gotovino.

Po poročanju thelocal.se naj bi na Švedskem ugotavljali, da bi brezgotovinska družba povečala varnost tako trgovcev kot tudi porabnikov. Hkrati pa bi tudi precej privarčevali na račun tiskanja denarja in upravljanja gotovine.

Izumrtje gotovinskih plačil bi razveselilo tudi državni aparat, saj bi bile vse denarne transakcije bistveno preglednejše in najverjetneje bi se tudi zmanjšal obseg sive ekonomije. S podobnim namenom je slovenska vlada lani razveselila vse, ki poslujejo z gotovino, z davčnimi blagajnami. Predtem pa so bila že sredi leta 2014 vsa gotovinska plačila omejena na 5.000 evrov.

Plačilo brezgotovinskega plačila

Medtem ko si na eni strani država želi in tudi spodbuja negotovinska plačila, pa ta pomenijo stroške tako za uporabnike kot za trgovce. Banke od svojih strank pobirajo provizije za elektronska nakazila, stroške plačil z debetnimi ali kreditnimi karticami pa so krili trgovci. Toda v časih, ko nekaterim trgovcem posel ne cveti tako kot v preteklosti, se nekateri slovenski trgovci že odločajo, da stroške plačila s karticami prevalijo na potrošnike (to je v Sloveniji sicer praksa pri plačilu upravnih storitev).

Takšno odločitev so sprejeli v Delu prodaji, ki v svoji mreži trafik poleg plačila blaga zaračuna še strošek plačila s kartico, če želi stranka plačati s "plastičnim denarjem" namesto z gotovino.

"Za zaračunavanje nadomestila za uporabo brezgotovinskega plačila smo se odločili zato, ker se na prodajnih mestih družbe večinoma prodajajo tobačni izdelki in časopisi, pri katerih pa je zaslužek družbe izredno majhen, zato bi bil strošek brezgotovinskega plačila, ki ga banka zaračunava družbi proporcionalno prevelik glede na povprečen zaslužek družbe," so nam odgovorili v Delu Prodaji.

Kakšen je strošek brezgotovinskega plačila za trgovca? V Delu Prodaji tega ne razkrivajo, saj to, kot pravijo, predstavlja poslovno skrivnost. “Je pa družba v prvih dveh mesecih, ki sta predstavljala tudi testno obdobje, potrošnikom zaračunavala nadomestilo za brezgotovinsko plačevanje v višini 1,5 odstotka. Po preteku tega obdobja družba načrtuje znižanje omenjenega nadomestila," razlagajo.

Ob tem poudarjajo, da je zaračunavanje nadomestila določeno v 27. b členu Zakona o varstvu potrošnikov in da so pri usklajevanju višine nadomestila za mnenje povprašali tako pristojno ministrstvo kot tržni inšpektorat. “Poleg tega je družba z uvedbo možnosti brezgotovinskega plačevanja počakala do leta 2016, ko so banke v skladu s pravili EU-ja zmanjšale stroške brezgotovinskega poslovanja,” so še pojasnili svojo odločitev zaračunavanja brezgotovinskega plačila.

Zaračunavanje omogoča potrošniški zakon

Pri največji slovenski potrošniški organizaciji, Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da plačevanje na prodajnem mestu določa trgovec sam, torej je od njega odvisno, ali omogoča le plačilo z gotovino ali omogoča tudi kartično poslovanje.

"Stranka mora biti pred nakupom ob tem obveščena, in sicer mora biti obvestilo o tem obešeno na vidnem mestu," opozarjajo na ZPS-u in dodajajo, da zakon o varstvu potrošnikov določa, da stroški, ki jih prejemnik plačila zaračuna potrošniku za uporabo določenega plačilnega sredstva, ne smejo presegati dejanskih stroškov, ki jih prejemniku plačila zaračuna banka.

Podobnega mnenja so na tržnem inšpektoratu, kjer so pojasnili, da so glede zaračunavanja stroškov plačila s plačilno kartico uvedli inšpekcijski nadzor zoper Delo Prodajo. "Ugotovljeno je bilo, da podjetje ustrezno obvešča potrošnike o tem nadomestilu, vendar pa je nadomestilo, ki ga podjetje zaračunava potrošniku, višje od dejanskih stroškov, ki jih v primeru posamezne transakcije banka zaračunava podjetju, kar predstavlja kršitev zakona o varstvu potrošnikov," pravijo na tržnem inšpektoratu.

Evropska unija omejila provizije

Prav očitno visoki stroški, ki so jih banke zaračunavale trgovcem za transakcije z njihovimi plačnimi karticami, so vzrok, da še vedno številni trgovci ponujajo t. i. gotovinske popuste, če potrošniki blago plačajo z gotovino namesto s karticami.

Evropska unija je banke pri pobiranju provizij za kartične plačilne transakcije pred enim letom "ohladila", potem ko je Evropski parlament lani marca potrdil direktivo, ki je omejila provizije pri čezmejnih in domačih nakupih s plačilnimi karticami, s čimer naj bi se zmanjšali stroški uporabnikov, tako trgovcev kot potrošnikov.

Direktiva med drugim določa, da najvišja dovoljena provizija za čezmejne transakcije s plačilnimi karticami ne sme presegati 0,2 odstotka vrednosti transakcije. Po petletnem prehodnem obdobju pa bo omejitev provizije na 0,2 odstotka vrednosti transakcije veljala tudi za domače transakcije. Za transakcije s kreditno kartico so medbančne provizije omejene na 0,3 odstotka vrednosti transakcije. Vsaka država pa lahko za domače transakcije s kreditnimi karticami določi še nižjo omejitev.

Ob sprejetju direktive je Unija opozorila, da so provizije, ki jih plačujejo bankam izdajateljicam kartic, dokaj nepregledne in se med članicam zelo razlikujejo. Stroške pa so trgovci vračunavali v ceno blaga ali storitev. Ne nazadnje so morali pogosto sprejemati vse kartice pod pogoji, ki jih postavijo izdajatelji kartic. Po omenjeni direktivi pa se lahko odločijo za sprejemanje kartic, za katere se odločijo sami, glede na višino provizije. To naj bi znižalo stroške tako trgovcem kot tudi kupcem. Evropska unija pa za zdaj še ni omejila provizij za dvige gotovine na bankomatih.

Foto: EPA