Nemški Zvezni urad za motorna vozila (KBA) je potrdil servisne ukrepe Volkswagna za odpravo napak na vozilih, ki imajo vgrajeno sporno programsko opremo za goljufanje na testih emisij. Foto:
Nemški Zvezni urad za motorna vozila (KBA) je potrdil servisne ukrepe Volkswagna za odpravo napak na vozilih, ki imajo vgrajeno sporno programsko opremo za goljufanje na testih emisij. Foto:

Potrošnik je nato podjetju v skladu z zakonodajo predlagal, da v 45 dneh odpravi napako na vozilu in sporočil, da v nasprotnem primeru odstopa od pogodbe o nakupu vozila. Tudi tu se je zapletlo: Porsche Slovenija je gledalcu prek odvetniške pisarne sporočil, da odstop od pogodbe nima učinka, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji in da v tem primeru sploh ne gre za stvarno napako, če pa že, je ta neznatna.

Pravniki: prodajalec ni merodajen sodnik

Dr. Damjan Možina s Pravne fakultete v Ljubljani meni, da prodajalec ni tisti, ki merodajno sodi o tem, ali gre za napako ali ne, temveč je to sodišče. "Če torej prodajalec ne želi priznati napake, jo mora kupec v sodnem postopku (na podlagi kupčeve tožbe) dokazati. To lahko stori na različne načine, pogosto bo zaradi specialnih znanj potreben dokaz z izvedencem. Ob tem je treba v predmetni zadevi upoštevati tudi javne izjave koncerna VW o napakah, ki kupcu dokazovanje olajšujejo." Tako meni tudi odvetnik Miha Šercer, ki dodaja, da po njegovem mnenju v tem primeru ni nobene dileme, ali gre pri aferi VW za stvarna napaka ali ne.

Ministrstvo: lahko govorimo o stvarni napaki

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so že pred tedni sporočili, da gre po njihovem mnenju v teh primerih za stvarno napako. Generalni direktor direktorata za notranji trg Dušan Pšeničnik je pojasnil, da "mora prodajalec potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo. In če izrečeno blago nima v pogodbi določenih pogojev, potem lahko govorimo o stvarni napaki. In iz do sedaj znanih podatkov, ki jih imamo, vozila teh lastnosti niso imela in lahko govorimo o stvarni napaki." Ob tem na ministrstvu dodajajo, da so se v nekaterih medijih napačno sklicevali na uporabo 465. člena Obligacijskega zakonika. Ta po njihovem mnenju v primeru VW ne pride v poštev, saj ta člen opredeljuje pomen dejstva, da je prodajalec kot stranka prodajne pogodbe vedel za napako. V primeru VW je za napako vedel le proizvajalec oz. zelo ozek krog ljudi v vrhu koncerna.

Miha Šercer: ministrstvo naj pove, kako bo odprava napak vplivala na vozila

Odvetnik Miha Šercer nam je povedal, da mora potrošnik pred uveljavljanjem potrošniških pravic natančno vedeti, za kakšno napako sploh gre, pri čemer samo informacije proizvajalca ne morejo biti dovolj. Neodvisen organ bi tako po njegovem mnenju moral analizirati, kako bo odprava napake vplivala na lastnosti vozil s sporno programsko opremo in kako bo avto drugačen od tistega, ki ga je kupil. "Odvisno od tega bo seveda uveljavljal to, kar mu zakon daje na razpolago. Tudi vračilo kupnine, pri čemer je to pridržano nekim skrajnim primerom, ko napake res ni mogoče odpraviti."

ZPS: avtomobile bomo testirali

Evropske potrošniške organizacije, torej tudi slovenska, bodo po vpoklicih vozil, ki naj bi se sicer po naših informacijah začeli šele marca leta 2016, poskrbele za teste avtomobilov in preverile, ali so se lastnosti vozil spremenile. Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije ob tem dodaja, da bo, ker gre za vseevropsko afero, Volkswagen skušal slediti evropski zakonodaji in torej napake odpraviti brez dodatnih odškodnin, ki bi jih kupci lahko uveljavljali iz naslova stvarne napake.

"VW je izgubil moje zaupanje"

Marcel Zupančič pa pričakuje, da bo slovenski uvoznik sledil naši zakonodaji, ki v primerjavi z evropsko bolj ščiti kupca, in bo torej potrošnikom dal možnost, da se sami odločijo o načinu rešitve. Na vpoklic vozila ne pristaja, Boštjan Okorn pa meni, da bo ta obvezen in da se lahko zgodi, da sedanja homologacija za ta vozila ne bo več veljavna. To pomeni, da kupci, ki svojih vozil ne bodo odpeljali na servisni poseg, ne bodo mogli podaljšati prometnega dovoljenja. Zupančič dodaja, da je komunikacija slovenskega generalnega uvoznika vozil z vgrajeno sporno programsko opremo neprimerna, in da je zaupanje v znamko izgubil.

KBA potrdil servisne ukrepe

Medtem so nam iz podjetja Porsche Slovenija sporočili, da je nemški Zvezni urad za motorna vozila (KBA) odobril ukrepe za sporne 1,2-, 1,6- in 2,0-litrske dizelske motorje tipa EA189. Na 1,2- in 2,0-litrskih motorjih bodo tako posodobili programsko opremo, kar bo vzelo slabe pol ure delovnega časa. Na 1,6-litrskih motorjih bodo prav tako posodobili programsko opremo. Poleg tega bodo neposredno pred merilnik zračnega pretoka pritrdili tako imenovani transformator zračnega toka. Za izvedbo bo predvidoma potrebna manj kot ena ura dela. Ob tem si v koncernu prizadevajo, da posegi na noben način ne bi spremenili lastnosti vozil, kot sta zmogljivost in poraba goriva.

Rok Kužel