Občina Puconci ima namreč tudi svoj občinski praznik, 13. oktobra, ko je bil leta 1781 objavljen tolerančni patent. S tem cesarjevim sklepom so lahko začele delovati različne cerkvene skupnosti. V občini živijo v sožitju prebivalci evangeličanske, katoliške in binkoštne veroizpovedi. Kaj o položaju in razvoju Puconec ter Prekmurja na splošno pravi župan?

Kako boste v vaši občini zaznamovali obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Prireditev ob priključitvi Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo imeli v naši občini leta 2017. Letos bomo sodelovali s preostalimi prekmurskimi občinami in s Katoliško ter Evangeličansko cerkvijo.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurje je bilo skoraj 1000 let pod madžarsko oblastjo, kljub majhnosti pa je Prekmurcem uspelo ohraniti svojo narodno identiteto.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Več pozornosti si zasluži Števan Küzmič, ki je bil rojen na območju današnje občine Puconci in je prevedel Novo zavezo iz grškega jezika v prekmurski jezik.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija, so Števan Küzmič, Mikloš Küzmič in Avgust Pavel.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
Glavni dogodek na področju domoznanstva je bila proslava Priključitev Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je bila organizirana z društvom Generala Maistra.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Najljubša prekmurska narodna pesem je Micika v püngradi.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Priporočal bi knjigo Zgodovina Prekmurja, avtor Ivan Zelko.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Najbolj razvijamo ljudsko petje in folkloro. Pripravljamo tudi natečaj pisanja pesmi in proze v prekmurskem jeziku.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Ponosen sem na strpnost, versko raznolikost in ohranjanje domačega jezika.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Naši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v občini je odkup hiše, na katere mestu se je rodil Števan Küzmič, in ureditev muzeja prekmurske besede.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Naravno in kulturno dediščino naše občine vključujemo v turistično ponudbo z izdajo Monografije o občini, različnimi turističnimi zloženkami, kjer poudarjamo identiteto, različnimi predavanji v domu Števana Küzmiča ter predvajanjem filmov o Prekmurju.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Ustanovitev Pomurske pokrajine bi vsekakor koristila prebivalcem z leve in desne strani Mure. Ustanovitev pokrajin v Sloveniji pa je nujnost, ki bi morala biti že udejanjena takoj po uvedbi nove lokalne samouprave.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Vodstvo pokrajin bi si kot cilj moralo postaviti enakomeren razvoj celotne regije in dohiteti razvoj na področju države.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
S projektom biosfere bi se ohranilo življenje živali in rastlin ob Muri.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Namen ohranjanja narave je pozitiven, vendar pa bi bilo nujno izkoristiti prodajo prehrane iz teh krajev kot blagovno znamko in s tem pridobiti boljšo tržno ceno.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Z večjim sodelovanjem prekmurskih (predvsem goričkih) občin s porabskimi. Nujno je treba zgraditi delovni obrat, kjer bi porabski Slovenci dobili zaposlitev, in na tem delovnem mestu, bi ohranjali svojo domačo govorico.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
V občini Puconci imamo že več gospodarskih objektov, med njimi je najbolj znana Kema Puconci, d.o.o., kot proizvodnja specialnih gradbenih materialov; tovarna ROTO in več manjših proizvodnih obratov. Izkoristiti je tudi razvoj kmetijstva, kot možnost pridelave zdrave prehrane.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Največji turistični potencial občine je izkoriščanje naravne danosti, pokrajina in gostoljubnost prebivalcev, razvoj kmečkega turizma …

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Razvojno perspektivo občine vidim v ohranjanju svoje, domače pridelane hrane.
Za prebivalce na manjših in srednjih kmetijah je problem preživetje. To zahteva od nas iskanje novih rešitev. Seveda je drug problem Goričkega struktura zemlje, kjer bo potrebno prepričati ljudi, da se lotijo biokmetovanja. Nujno je potrebno kmetovalce med seboj povezati.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Ne glede na to, da v Prekmurju živi več etničnih in verskih skupnosti, ljudje med seboj živijo strpno in tolerantno in so drug z drugim potrpežljivi.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Največje socialne težave v občini so v romski skupnosti in staranje prebivalstva. Država bi morala nujno spremeniti način dajanja socialne pomoči, tako da bi bili do nje upravičeni predvsem tisti, ki so težko zaposljivi, ostalim pa bi bilo treba omogočiti zaposlitev.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Država bi morala poskrbeti za enakomerni razvoj celotne Slovenije in izgradnjo infrastrukture, s tem pa omogočiti investitorjem, da gradijo svoje obrate.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Prekmurski mediji, ki jih redno spremljam, so Murski val, televizija AS in televizija IDEA.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
V zadnjem času se o Prekmurju sliši več (verjetno zaradi 100 let priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom). Želeli bi, da se ta pozornost posveča tudi pozneje, da se izpostavijo uspehi in problemi pokrajine.