Bil sem izobčenec družbe. Mene je komunizem totalno uničil. Prepovedal mi je šolanje, nisem imel državljanskih pravic.

Uroš Šušterič

Uroš Šušterič, rojen 1924  je zadnji še živeči Slovenec, ki se je med drugo svetovno vojno kot četnik Draže Mihajlovića boril v Srbiji. Leta 1989 se je dejavno vključil v slovensko demokratično vrenje. Kot prijatelj Jožeta Pučnika je bil med ustanovnimi člani Socialdemokratske zveze Slovenije ter prvi predsednik sveta stranke. Rojen je bil 24. septembra 1924 v Ljubljani očetu Josipu Šušteriču, pravniku, bančniku in solunskemu prostovoljcu med prvo svetovno vojno, in materi Angeli, rojeni Pelc. Družina je od njegovega četrtega leta živela v očetovem rodnem Žalcu, kjer je končal ljudsko šolo in nadaljeval šolanje na celjski gimnaziji. Leta 1941 takoj po okupaciji so nacisti narodno zavedno Šušteršičevo družino najprej zaprli ter jih nato izgnali v Srbijo. Zatočišče so dobili v mestecu Stari Popovac. Jeseni istega leta se je kot paračinski gimnazijec vključil v četniško oziroma ravnogorsko odporniško gibanje Draže Mihailovića, očetovega prijatelja in svojega osebnega znanca. Pred koncem vojne je nova oblast na smrt obsodila očeta Josipa in bratranca Bojana Šušteriča, častnika JVVD. Od leta 1942 je bil Šušterič povezan z britansko obveščevalno službo SOE. Leta 1944 je v izrednih razmerah opravil ravnogorsko vojaško akademijo. Septembra 1944 je sodeloval v skupnem sovjetsko-četniškem osvobajanju Svilajnca in 25. septembra krenil na tisočkilometrski bojni pohod glavnine četniške vojske skozi zahodno Srbijo in Bosno, med katerim se je Velikomoravska grupa odredov bojevala z nemškimi, partizanskimi, ustaškimi in balističnimi enotami. V začetku novembra 1944 ga je Draža Mihailović povišal v čin poročnika, na kar je začel sodelovati z MacDaulovo ameriško vojaško misijo v četniškem štabu. V začetku januarja je padel v nemško vojno ujetništvo, kot ujetnik preživel tri mesece v Avstriji in aprila 1945 ušel s transporta ujetnikov. 15. maja 1945 je bil v Ljubljani mobiliziran v Jugoslovansko armado 10. junija istega leta aretiran in zaprt. 19. septembra 1946 ga je komunistična oblast zaradi sodelovanja z ravnogorskim gibanjem obsodila na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom. Kazen so mu kasneje znižali na leto in pol a politična zaznamovanost je ostala in mu onemogočala normalno življenje. Jugoslovanska politična policija UDB-a ga je ves čas nadzorovala in ga silila, da bi vohunil zanjo. Sledila je pot, polna vzponov in padcev. Študij mu je v Sloveniji mu je bil onemogočen, končal je višjo šolo v Zagrebu in postal komercialist. Služboval v Sloveniji in na Hrvaškem, po upokojitvi več let direktor zasebne firme Best. Uroš Šušterič je bil prijatelj in sodelavec Jožeta Pučnika in soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), ustanovljene 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu. Bil je prvi predsednik sveta stranke. Po letu 1990 je bil spet tesno povezan z Ravnogorskim gibanjem, od leta 2007 eden od dvanajstih vojvod z naslovom Vojvoda triglavski in nazadnje edini še živeči častnik Jugoslovanske vojske v domovini. Šušterič je tudi pisec in soavtor več knjig in spominov, med drugim Ravna gora, moja usoda, Od Ljubljane do Ravne gore, Sodelovanje partizanov z okupatorjem. Šušteričevo pričevanje vključuje izredno doživet opis najhujših stisk v vojnem času, preštevilnih bojev z Nemci, partizani in zlasti ustaši. Njegova zgodba odstira povsem nov pogled na značaj vojne v Jugoslaviji ter obenem pričuje o njenem nesmislu. Uroš Šušterič je umrl februarja 2018.