Mogoče sem imel včasih predolg jezik, ampak sem imel srečo, da me niso po vojni zaprli.

Dr. Peter Starič

91-letni dr. Peter Starič, znanstvenik s področja elektrotehnike in pisec številnih tehtnih člankov in strokovnih knjig z mednarodno veljavo, nam v iskreni pripovedi obudi spomin na italijansko koncentracijsko taborišča Gonars, kamor je bil skupaj s številnimi Slovenci interniran junija 1942. Tam jih je obiskal kardinal, poznejši papež Janez XXIII, taboriščniki pa so ga sprejeli s slovensko himno Naprej zastava slave. V taborišču je Starič hudo zbolel za grižo, pozneje pa za tuberkulozo in komaj preživel. 26. maja 1945 je prisostvoval znamenitemu govoru na Kongresnem trgu v Ljubljani, ko je Tito grozil s poboji svojih nasprotnikov. Kmalu je tudi sam doživel travmatičen prizor v Celju, ko so partizani z bikovkami pretepali vojne ujetnike na poti v koncentracijsko taborišče Teharje. Ti so morali teči in legati na tla, med njimi tudi stari ljudje in matere z dojenčki. Stariču je pozneje uspelo več let projektno delati v ZDA, kjer je deloval v znanstveni sferi. Skupaj z ameriškim kolegom sta izdala zelo cenjeno strokovno knjigo s področja fizike, v ZDA pa so nedavno natisnili tudi njegove spomine na življenje pod totalitarizmi.