Spomin je živ
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 31 glasov Ocenite to novico!
Soška fronta
Soška fronta se je vila na 93 kilometrih, boji na ob njej pa so trajali 888 dni. Foto: Hrani Fundacija Poti miru
Soška fronta
Najbolj krvava bitka soške fronte je bila predzadnja, 11., med katero je bilo okoli 40.000 ubitih in 108.000 ranjenih na italijanski strani in približno 10.000 mrtvih in 95.000 ranjenih, obolelih ali pogrešanih na avstro-ogrski strani. Foto: Arhiv RTV Slovenija
Soška fronta
Na soški fronti so se na avstro-ogrski strani borili pripadniki narodov, ki so živeli v habsburški monarhiji, poleg Slovencev in Avstrijcev še Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Hrvati, Italijani, Madžari, Slovaki, Romuni, Nemci, Hrvati, Srbi, Bosanci, Grki, pa tudi Judje in Romi. Velika večina vojakov z nabornih območij današnje Slovenije je sicer že leta 1914 odšla na vzhodno bojišče, od tam pa so nekatere poslali tudi na soško fronto. Foto: MMC / Ana Svenšek
Soška fronta
Nov vrhunec spominskih dogodkov bo jeseni, saj se je soška fronta končala s prebojem pri Kobaridu, ki ga je avstro-ogrska stran začela oktobra 1917. Tako Kobariški muzej in Kulturno društvo Triglav pripravljata uprizoritev bitke na Kolovratu, ki bo predvidoma 17. septembra. Foto: Hrani Fundacija Poti miru
Soška fronta
Avstro-ogrske oblasti so iz Goriške in Posočja zaradi soške fronte izselile okoli 80.000 Slovencev. Vsega skupaj je z območja, kjer je divjala fronta, emigriralo približno 230.000 ljudi. Foto: Hrani Fundacija Poti miru
Soška fronta
Bojevanje na fronti je močno prizadelo številne zgradbe in naselbine, ki so bile nekod skoraj v celoti porušene. Preživeli vojaki in civilno prebivalstvo se je tako vrnilo na povsem uničene in opustele domove. Foto: Gorenjski muzej, objavljeno na www.kamra.si

Dodaj v

Boj za "goro smrti" in čudež pri Kobaridu: Sto let od začetka zadnjih bojev na soški fronti

Spominske slovesnosti v Tolminu in Kobaridu
12. maj 2017 ob 18:30
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Natanko pred stoletjem je italijanska vojska na soški fronti sprožila svojo predzadnjo ofenzivo v prvi svetovni vojni. Bila je deseta soška bitka po vrsti, vodila pa je do najbolj krvavih spopadov na fronti. S svojo edino ofenzivo jim je oktobra 1917 uspešno odgovorila Avstro-Ogrska in po t. i. čudežu pri Kobaridu se je po 888 dneh bojevanja v Posočje in Kras vrnilo obdobje miru.

Z deseto ofenzivo so Italijani načrtovali prodor v Trst, zasedbo Kuka, Vodic ter Svete gore in Škabrijela pri Gorici, s frontalnimi napadi iz Gorice pa naj bi se prebili tudi v Vipavsko dolino. Pomembni spopadi med obema zadnjima italijanskima ofenzivama so potekali na Krasu in Goriškem. Posebej so bobneli spopadi za hrib Škabrijel v bližini današnje Nove Gorice, ki se ga je zaradi srditih bojev prijelo ime gora smrti. Če bi italijanska vojska zavzela Škabrijel, bi se ji odprla prosta pot proti Vipavski dolini, prek nje pa v Trst in proti Ljubljani. Vendar pa se bojevanje ni odvijalo po njihovih načrtih.

Spominske slovesnosti v Tolminu in Kobaridu
Ob stoletnici zadnjih bojev na soški fronti, tem največjim spopadom na gorskem območju v zgodovini človeštva, bodo v petek in soboto v Tolminu in Kobaridu potekale spominske slovesnosti. Skupno spominsko slovesnost pred nemško kostnico v Tolminu jutri pripravlja nemška komisija za vojne grobove v sodelovanju s partnerji iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Pred tem bodo predstavniki Nemčije, Avstrije, Madžarske in Slovenije položili vence pri italijanski kostnici v Kobaridu in avstro-ogrskem pokopališču v Modrejcah. Kot napoveduje vodja Fundacije poti miru iz Kobarida Maša Klavora, bo to "res lep in simboličen dogodek, kjer bodo nekdaj sprti narodi sodelovali in položili vence vsem vojakom, ne glede na to, na kateri strani so se borili."

V spomin na soško fronto se letos pripravlja več prireditev. Osrednji dogodek bo julijski mednarodni koncert vojaških orkestrov v Kobaridu, ki se ga bodo udeležili tudi visoki predstavniki več držav. Zanimiva bo tudi uprizoritev bitke na Kolovratu v septembru.


Medtem ko je v italijanske roke padla Sveta gora nad Gorico, pa so branilci z velikimi žrtvami obranili Škabrijel, cilj številnih napadov topništva in naskokov italijanskih vojakov. "Tam je bilo iz boja izločenih več kot 40.000 vojakov, približno 25.000 na italijanski ter 15.000 na avstro-ogrski strani," o bojih na gori smrti pove zgodovinar Renato Podbersič.

Najbolj odlikovana enota avstro-ogrske vojske
Kot razloži, je v tej bojih pomembno vlogo odigral tudi del slovenskega vojaštva, zlasti 87. pešpolk iz Celja. "Šlo je za naborno območje številnih slovenskih vojakov med Celjem, Ptujem in spodnjim Pohorjem, ki so se odlikovali v številnih bojih na Škabrijelu, ga obdržali v avstro-ogrskih rokah in tako postali najbolj odlikovana enota avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno."

Večina napadov italijanske vojske se je v tej slab mesec trajajoči 10. ofenzivi končala neuspešno, trpela je velikanske izgube. Vendar je najbolj krvav spopad šele sledil; 17. avgusta 1917 se je začela 11. soška bitka. Zadnja ofenziva italijanske vojske na Soči je trajala 27 dni, v bojih pa je na obeh straneh skupaj umrlo okoli 50.000 vojakov. Ranjenih je bilo 153.000. Na italijanski strani so bile izgube 40.000 mrtvih, ranjenih pa kar 108.000 vojakov, v avstro-ogrski vojski je bilo 10.000 mrtvih in 45.000 ranjenih.


Avstro-ogrska je začela priprave na protinapad že med 11. bitko, odločitev za spremembo taktike pa so na neki način spodbudili prav dogodki na Škabrijelu, ki so ga ubranili z zadnjimi rezervisti. Odločili so se za napad širših razsežnosti s pomočjo nemške vojne in zadnja bitka na fronti je bila prva, v kateri so se branilci prelevili v napadalce.

Čudež pri Kobaridu ali Caporetto, eden največjih porazov v zgodovini Italije
Ofenzivo sta avstro-ogrska in nemška vojska sprožili 24. oktobra 1917, z bliskovitim uspehom pa se je končala 28. oktobra. Načrt ofenzive je pripravil nemški general Krafft von Dellmensingen, poimenovali pa so ga Zvestoba orožju. Bojevanje se je začelo ob 2. uri zjutraj, ko sta avstro-ogrska in nemška vojska začeli silovit napada pri Kobaridu. Pri tem so uporabili bojni plin in bliskovito skupno akcijo pehote in topništva, ki se je končala 28. oktobra. Avstro-ogrska in nemška vojska sta sicer nato nadaljevali ofenzivo vse do 16. novembra 1917, italijanska stran pa je napad ustavila šele na reki Piavi, skoraj 100 kilometrov stran. Takrat so italijanski vojski na pomoč priskočili še drugi zavezniški vojaki.

Zaradi nepričakovanega uspeha se je bitke prijelo ime čudež pri Kobaridu, za Italijane pa to do danes ostaja eden največjih porazov v zgodovini. Caporetto, torej italijansko ime za Kobarid, je še danes sinonim za hud poraz oziroma katastrofo in je kot tak naveden tudi v slovarjih.

Hud udarec tudi za civilno prebivalstvo
Od prve ofenzive na soški fronti, ki se je raztezala na več kot 90 kilometrih, je število mrtvih, ranjenih in izginulih vojakov preseglo milijon. Bojevanje je hudo prizadelo tudi civilno prebivalstvo, ki so ga pred začetkom fronte sicer umaknili z območja spopadov, a je bila soška fronta tako s človeškega kot ekološkega in gospodarskega vidika velika katastrofa, ki je usodno spremenila okolico, kraje in življenja ljudi.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Domoljub
# 12.05.2017 ob 19:53
Italjan zgubi na vojnem področju, zmaga pa na političnem. Naskramo pa mi.
Sicer pa pozdravljam uprizoritev 17. septembra.
pašeresje
# 12.05.2017 ob 20:22
sem prebral od začetka do konca
eden redkih kvalitetnih ideološko nepristranskih in slovnično brezmadežnih člankov na RTVSLO,
rooster
# 12.05.2017 ob 19:28
Medtem ko je v italijanske roke padla Sveta gora nad Gorico, pa so branilci z velikimi žrtvami obranili Škabrijel, cilj številnih napadov topništva in naskokov italijanskih vojakov. "Tam je bilo iz boja izločenih več kot 40.000 vojakov, približno 25.000 na italijanski ter 15.000 na avstro-ogrski strani,"

res nepredstavljivo trpljenje mladih fantov
mx1rc8
# 12.05.2017 ob 19:46
lahko bi ob priliki na programu ponovili niz petih oddaj Slovenci in 1.svetovna vojna... odlicne oddaje
Kvattro
# 12.05.2017 ob 23:02
Me veseli da je feldmaršal Borojevič končno dobil spomenik, in to celo v Sloveniji, pri Solkanu; brez njega najverjetneje obrambe skupne države ne bi organizirali na Soči, ampak na štajerskem, in zna biti da bi z italijanskim jeguljastim mahiniranjem po vojni slovenci izgubili bistveno bistveno več, mogoče celo toliko, da niti partizani ne bi mogli več povrniti tega kar imamo danes.
Tako da gre Svetozarju Borojeviču bolj prominentno mesto tako v učbenikih kot še kakšen spomenik v Ljubljani, kot enemu najbolj zaslužnih za celovitost slovenskega naroda.
Pohvala vsem organizatorjem letošnjih prireditev, lep in primeren program!
Yanez
# 12.05.2017 ob 21:17
Ja, za dobro jutro smo malo klorirali makaronarje. Tedaj je to bilo še dovoljeno. Danes pa klor lahko spuščamo le še v vodo (resda v precej manjših količinah;)
dopisnik
# 13.05.2017 ob 08:29
Ljubemu cenzorju. Govor je o 1. svetovni vojni, ne o drugi!!! V prvi vojni smo bili Slovenci del Avstro- Ogrskega imperija. Bili smo zavezniki (in ne sovražniki) Nemcev. Oba moja pradeda sta se borila v avstroogrski vojski. Tako kot tudi Čehi, Slovaki, Hrvati, Vojvodinci, ....
Bo šlo? :))))
Sturm88
# 12.05.2017 ob 22:33
Začetek ali konec Čudeža pri Kobaridu bi lahko dvignili v naš nacionalni praznik. Trplenje na soški fronti smo zaključili z legendarno 12. ofenzivo.
Janez1965
# 13.05.2017 ob 07:57
Svetozar Borojević je bi tudi častni meščan Ljubljane - do leta 1918, ko je bil izbrisan pod vplivom Beograda..

Spodobilo bi se to častn obnoviti !!!.
pace
# 13.05.2017 ob 10:12
To, kar je napisal Kvattro (ob 23.02) so neizpodbitna zgodovinska dejstva.
Če ne bi bilo Svetozarja Borojeviča, bi v prvi svetovni vojni najhujši boji med AO in Italijo potekali ob Dravi in Savi in po koncu vojne bi v takšnem primeru novo mejo začrtali ob Dravi. Treba je tudi vedeti, da je leta 1947 potekala mirovna pogodba z Italijo v Parizu na kateri so takratni štirje veliki imeli vsak svoje razmejitvene črte in je po mučnih pogajanjih obveljal francoski predlog, da naj meja med Italijo in Slovenijo (oz. takrat Jugoslavijo) poteka po črti, ki se je s krvjo in kostmi obeh vojskujočih se strani začrtala na soški fronti.
To so zgodovinska dejstva.
Neprestano nam govorijo, da zgodovino pišejo zmagovalci, vendar to, da je bil nekdo v 2. SV na strani zmagovalcev, nikogar ne opravičuje, da zgodovino prikrojuje po svoje in zamolčuje zgodovinska dejstva, takšna kot so dejansko bila.
keka77
# 13.05.2017 ob 07:47
Italijani kot Italijani, navadni vojni dobickarji. Kamor piha veter tako se obrnejo... Nic novega.. Slava nasim borcem!
mikha
# 13.05.2017 ob 06:27
Jeguljasti Italijani.....v vojno so vstopili z obljubo vojnega plena. Sli so na stran, kjer so dobili vec. FRA in GBR sta jim dodelila slovensko ozemlje, Istro, Dalmacijo... Trst in Gorica sta bila v 1. vojni izgubljena, ter drago prodana. Še dražje plačana.
dopisnik
# 12.05.2017 ob 21:05
Pa bojni plin smo tudi uporabili. Zdaj se pa nekaj jezimo na tistega Asada. :))))
mkv
# 13.05.2017 ob 12:15
Svetozar Borojević bi moral imeti največji kip v Ljubljani; Brez njega verjetno ne bi bilo Slovenije.
dopisnik
# 13.05.2017 ob 08:34
Torej, še enkrat. Dob'r smo jih nabil'. Mi,''Avstrijci''. Skupaj z našimi zavezniki Nemci. :))))))))))))
dopisnik
# 13.05.2017 ob 08:15
Mi, slovenskio govoreči Avstrijci smo b'li pa res od hudiča. Zato nam (pametni) makaronarji še danes pravijo Tedesci. Neumni pa Ščavi.
ciracara
# 12.05.2017 ob 21:36
Me zanima koliko Judov je bilo v AO vojski. Ne bi rekel, da tako malo.
RJSlo
# 12.05.2017 ob 20:30
pašeresje
# 12.05.2017 ob 20:22
------------------------------
No ja. Potem pa tebi peša znanje slovnice.

P. S. Dober zgodovinski zapis. Vir?
veza
# 13.05.2017 ob 14:55
Uprizorovitve bitk so pa ena velika bedarija, četudi privabijo nekaj neprištevnih turistov, kaj boš uprizarjal te pokole, kakšen spomin je to na te uboge vojake, ki so tam umirali, sramota!
veza
# 13.05.2017 ob 14:28
Borojević je predlagal leta 1918, da ga vlada v Zagrebu nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov pooblasti, da bi reorganiziral vojsko na Piavi, obdržal bi vojake te nove države, ostale bi pustil domov in držal fronto, da bi se politiki ta čas dogovorili, pa so ga zavrnili, zato je razpustil vojsko in se umaknil v Celovec, kjer je potem pozabljen, s skromno pokojnino, kmalu umrl...
Italijani so to izkoristili in potem z ofenzivo, ki to sploh ni bila, začeli prodirati naprej, saj jih nihče ni zaustavljal...
Zaustavili so jih šele na Vrhniki, z zvijačo, Srbske vojne ujetnike so oborožili in jih poslali tja, češ, da so kot člani antante že zasedli to ozemlje, Italijani so se zato umaknili v Postojno, potem je Rapalska pogodba določila mejo!
smartass2011
# 13.05.2017 ob 14:23
To so bili še dobri časi za vojsko. Deset in stotisoče vojakov je pošiljala na bojišče. Danes pa jih ne zberemo 70, ker jih je pol na bolniški.
neutrino
# 13.05.2017 ob 14:13
Svetozar Borojević bi moral po celi Sloveniji imeti spomenike. Če ne bi bilo njegove besede, ne bi bilo fronte na Soči, ampak bi bila mobilna fronta čez celo Slovenijo - tako kot si je zamislil von Hötzendoof. Mislim, da ni potrebno posebej razlagati, kakšne učinke bi to imelo na slovensko prebivalstvo, mesta in infrastrukturo.
stariplenk
# 13.05.2017 ob 10:29
V bojih za Škabrijel se je izkazal poročnik ljub. plan. polka Maks Peterlin, ki je z oddelkom 6 mož razbil italijanski bataljon in jih pahnil s hriba. Bil je eden izmed največkrat odlikovanih nizkih oficirjev v AO vojski. Cesar Karel pa se je obrnil stran, ko je izvedel da je Peterlin Slovenec, tik preden bi se z njim moral rokovati.
vojnaslo91
# 13.05.2017 ob 07:21
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali Pines predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
----------------------
Da ne bo kdo na Rusijo pozabil.....
neutrino
# 13.05.2017 ob 00:24
Za vse "ljubitelje" prve svetovne vojne, ki še morda ne poznate - priporočam Youtube kanal The Great War.

Vsak četrtek objavijo tedenski povzetek, kaj se je dogajalo pred 100 leti v tistem tednu. Zraven tega imajo pa še veliko videov posvečenih osebam in zanimivim tematikam v zvezi s prvo svetovno vojno.
veza
# 13.05.2017 ob 14:52
smartass2011
# 13.05.2017 ob 14:34

Aja, pozabil sem, da se takrat vojaki niso borili za 3.000 € mesečne plače.

malo pretiravaš, težko kdo v naši vojski vidi ta denar, mogoče edino na misijah, če ne zbolijo že pred odhodom, hehehe...
smartass2011
# 13.05.2017 ob 14:34
Aja, pozabil sem, da se takrat vojaki niso borili za 3.000 € mesečne plače.
veza
# 13.05.2017 ob 14:30
smartass2011
# 13.05.2017 ob 14:23

danes jih je pol na bolniški, hahaha, torej, smo se že sami uničili, ne rabimo sovražnika, niti pušk...
vipmit
# 12.05.2017 ob 20:16
Dober dob Slovenskh fantov grob.
Danes pa jim niti Patrijie ne bi privošči!!!
Ramus
# 12.05.2017 ob 20:32
"a je bila soška fronta tako s človeškega kot ekološkega in gospodarskega vidika velika katastrofa, ki je usodno spremenila okolico, kraje in življenja ljudi. "

TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015