Zaposleni v regionalnih centrih RTV Slovenija pogosto dobimo občutek, da imajo programi, ki jih soustvarjamo, vrednost le, če nanje gledamo iz perspektive regij, s periferije, z margine, če hočete. Iz centra, iz Ljubljane, imajo regionalne vsebine, mediji, programi, zelo malo ali skoraj nobene vrednosti. To v regionalnih centrih vemo in občutimo že več desetletij. Za nas je varčevanje stalnica; delamo v kadrovsko podhranjenih, starajočih se kolektivih in z nezadostnimi finančnimi sredstvi. V resnici smo šolski primer tega, kako z malo denarja ustvarjati programe. In prav zato je sklep, ki ga je sprejel Svet RTV Slovenija in ki odkrito napeljuje na ukinjanje programov, tako problematičen. V resnici bi se morali pogovarjati o čisto drugih stvareh.

Poslanstvo regionalnih medijev namreč presega zgolj naloge obveščanja o lokalnem in regionalnem dogajanju, regionalni mediji predstavljajo tudi prostor za družbeni dialog, za pogovor o tem, v kakšnem okolju si želimo živeti, seveda pod ključno predpostavko, da ta prostor ni le Ljubljana. Pri tem regionalni mediji prispevajo h gradnji bolj vključujoče družbe in enakomernejšemu regionalnemu razvoju.

Ne razmišljanje o ukinjanju, razmišljanje o tem, kako regionalnim RTV programom pomagati, da to počnejo čim bolj kakovostno, je potrebno. To pa bo mogoče le ob predpostavki, da je zagotovljeno vzdržno financiranje javnega zavoda. Do tega pa bomo prišli le s podporo javnosti, ki se zaveda pomena javnega RTV servisa, katerega nujen del so tudi regionalni programi. Kako pomembna je podpora javnosti, se je v preteklosti že pokazalo, s pretvorbo RTV Slovenija v RTV Ljubljana pa bi si javni zavod največjo škodo naredil prav v tem smislu, ker bi s tem velikemu delu prebivalstva na nek način obrnil hrbet in na njihovo podporo ne bi več mogel računati.