Vizualni Leitmotiv projekta je okno, ponavlja se skozi vseh šest postaj, kjer obiskovalce čakajo zgodbe, zvoki in podobi in jih popeljejo v zgodovino Maribora, s posebnim poudarkom na zgodbah ljudi. /Foto: Boštjan Lah
Vizualni Leitmotiv projekta je okno, ponavlja se skozi vseh šest postaj, kjer obiskovalce čakajo zgodbe, zvoki in podobi in jih popeljejo v zgodovino Maribora, s posebnim poudarkom na zgodbah ljudi. /Foto: Boštjan Lah

V Lutkovnem gledališču Maribor so za odraslo občinstvo pripravili zvočno-prostorsko predstavo z naslovom Drava pa še kar teče. Gre za magistrsko produkcijo igralke Barbare Jamšek na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Projekt črpa iz bogate zgodovine samostana, v katerem gledališče deluje, občinstvo pa v vodenem intimnem srečanju z literaturo, glasbo in vizualnimni elementi spoznava zgodovino Maribora. Danes in jutri (sobota in nedelja) ob 18-ih pripravljajo vodenji za izven, udeleži se jih lahko po osem ljudi. Naslednja priložnost za ogled bo prihodnjo soboto, 26. marca.

...zatopljeni v poslušanje na postaji pri Katici in Gretici ob odlomku iz romana Severni sij Draga Jančarja/Foto: Boštjan Lah
...zatopljeni v poslušanje na postaji pri Katici in Gretici ob odlomku iz romana Severni sij Draga Jančarja/Foto: Boštjan Lah

Zvočno-prostorska postavitev temelji na skrbnem študiju zgodovine in literature in poskuša odgovoriti na večna vprašanja o identiteti mesta. Barbara Jamšek pravi da so se odločili izbrati literarne preldoge, ki se ukvarjajo z običajnimi ljudmi, ker se skozi njih zrcalijo majhna herojstva. Obenem so z besedili poskušali najti odgovore na vprašanja o identiteti mesta. Barbara Jamšek:«Najprej je bilo to neko cerkveno središče z minoritskim samostanom, bilo je trgovsko sodišče, ker so po Dravi trgovali z vinom in lesom, bilo je vojaško središče. Očitno so se te identitete skozi zgodovino spreminjale in s tem se je lovil nek tok. To je bil povod za projekt.«

Na zadnji postaji nastopi Drava. Projekcija videa Borisa Kolarja na steno/Foto:Boštjan Lah
Na zadnji postaji nastopi Drava. Projekcija videa Borisa Kolarja na steno/Foto:Boštjan Lah

Zvočno podobo in glasbo je pripravil Marko Jakopanec, vizualno Darka Erdelji in Lucijan Jošt, med besedili pa so izbrali odlomke iz del Draga Jančarja, Zlate Vokač in Janka Glazerja, navedek iz intervjuja z Zorkom Simčičem in odlomek iz monografije Minoritska cerkev in jugozapadni Maribor. Ti elementi obiskovalce nagovarjajo enakovredno, doživetje pa je res intimno - majhna skupina ljudi se pomika od postaje do postaje, na vseh šestih pa jih čakajo zgodbe, pretresljivo aktualne. Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor in soavtorica zasnove Katarina Klančnik KocutarEni historični teksti strahovito aktualno zvenijo, česar nismo veseli, žal. Ko smo to načrtovali so bili bolj zgodovinski, danes v luči vseh dogodkov, pa kot da so napisani danes. /…/ Ideja je bila, da po teh zanimivih tekstih, v Barbarini interpretaciji, oživi tudi samostan. Da ljudje prehajajo skozi točke, kamor sicer kot obiskovalci gledališke predstave ne zaidejo. Se pravi, da oživimo to izjemno zanimivo stavbo, ki je šla skozi toliko sprememb v svoji zgodovini. Temu se poklanja ta projekt z mislijo na širše mesto, ne samo na samostan, ampak ta samostan na nek način nastopa v tem projektu kot samostojna oseba

Ob poslušanju zgodbe o preimenovanjih današnjega Trga revolucije. Po postajah obiskovalce vodijo hostese in hostesniki./Foto: Boštjan Lah
Ob poslušanju zgodbe o preimenovanjih današnjega Trga revolucije. Po postajah obiskovalce vodijo hostese in hostesniki./Foto: Boštjan Lah

Z likovno podobo zaznamujeta njena snovalca Darka Erdelji in Lucijan Jošt vseh šest točk, začneta pa s starim oknom in vdelanimi fotografijami, ki predstavljajo osebno in družbeno. Motiv okna se na vseh postajah ponovi. Darka ErdeljiOkno pač okno skozi čas, okna so v mestu, skozi različna okna vidimo različne usode. To je bila osnovna ideja.«

Projekt je poklon mestu, avtorica Barbara Jamšek si želi, da bi ljudje doživeli in razumeli:«...da je bil Maribor skozi vsa zgodovinska obdobja eno odprto mesto, pripravljeno z odprtimi rokami sprejeti begunce in tujce in nesebično pomagati. Pa tudi, da so Mariborčani ljudje, ki željo pomagati drug drugemu in da obstaja en tak vseobsegajoč kolektivizem mesta.«