Strešne površine v urbanih območjih so med izzivi današnjega časa, saj so zelo primerne za vgradnjo fotovoltaičnih sistemov.

Fotovoltaični oz. fotonapetostni sistemi (PV) so mreže celic, ki pretvarjajo sončno sevanje v električni tok in izboljšajo samozadostnost pri oskrbi z električno energijo. Pomembno vlogo imajo pri izgorevanju fosilnih goriv in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ​​povezanih z uporabo opreme za hlajenje, ogrevanje in ventilacijo. Pri tem je treba upoštevati dejavnike, ki vplivajo na natančnost izračuna – to so lokacija, topografija površja, senčenje in zmanjševanje sončnega sevanja zaradi vplivov atmosfere in oblakov.

To dokazuje projekt z naslovom Izračun sončnega potenciala strešnih površin, v katerem sta sodelovala laboratorij za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno inteligenco in laboratorij za energetiko, pridružila pa se jima je ekipa doktorskih študentov in drugi mladi raziskovalci. Preučevali so algoritme in računalniške simulacije, izsledke pa predstavili na Evropski noči raziskovalcev. Projekt je prejel financiranje programa Evropske unije za raziskave in inovacije, Obzorja 2020.

V sklopu projekta so med drugim predstavili novo metodo, ki združuje urbano topografijo iz podatkov LiDAR. Ob koncu simulacije so izračunali še vetrno energijo v kubičnem metru nad določeno višino nad površjem.

Ugotovili so, da je metoda natančna, in da je tehnologija primerna za optimizacijo postavitve energetskih sistemov, saj lahko s simulacijami in optimizacijami zvišamo učinkovitost za 20 odstotkov. Rezultate so potrdili z meritvami na obstoječem fotonapetostnem sistemu.

V zadnjih letih je tematika sončnih strešnih površin zelo aktualna zaradi vpliva okoljske politike na evropski in svetovni ravni. Ta raziskava je tako pomemben korak k čistejšemu planetu.