Na portalu Crossrisk.eu je že od avgusta mogoče dostopati do enotnih podatkov o nevarnosti snežnih plazov, debelini snežne odeje ter poplavah, tako Sloveniji kot na avstrijskem Štajerskem in Koroškem.
Po besedah Miha Pavška iz Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so bili glavni rezultati triletnega projekta »prvo kot prvo, prenovljen slovenski plazovni bilten, tako vsebinsko kot po podobi«, naštel pa je tudi »boljše napovedi, boljša opozorila, razlaga, pojasnila, podajanje teh vsebin vseh tem zainteresiranim uporabnikom, ki zahajajo na območja, ki jih včasih ogrožajo izredne padavine, predvsem pa tudi občasno ali pa pogosto tudi višja snežna odeja in z njo povezani snežni plazovi.«
Pavšek dodaja, da od projekta ne bodo imeli koristi le turisti in obmejni prebivalci. Po njegovih besedah projekt pride prav tudi »občinam, odločevalcem, upravljalcem žičnic, upravljalcem cest, tistim ki gospodarijo z gozdovi ne nazadnje, skratka, ta platforma je večnamenska.«
V začetku meseca je bil tudi izdan plazovni oz. lavinski bilten, t. j. poročilo z napovedjo snežnih in plazovnih razmer.
Projekt je bil sicer razdeljen na štiri delovne sklope. »En delovni sklop je imel ime sneg, drugi delovni sklop poplava, tretji izročanje in četrti ozaveščanje.« Dodaja, da je morda za uporabnike najbolj zanimiv prvi sklop, »kjer imamo poleg napovedi za plazove tudi zavihke vreme in sneg, kjer dobimo analizo preteklih in napoved prihodnjih razmer glede snežne odeje – se pravi razlike v višini, glede taljenja, smučarska središča celo tudi potencial za zasneževanje.«
Hidrološki zavihek prikazuje urne in dnevne vrednosti merjenega pretoka reke Mure in njenih pritokov. »To je, bi rekel, ena taka dodana vrednost, vemo, kakšne težave smo imeli zaradi poplav na Dravi. Skratka, zdaj vsaj za porečje Mure imamo na voljo prekmejne, čezmejne tovrstne informacije in z opozorili ne bi smelo biti težav.«
Če imamo v zavihku vreme in sneg aktualno in napovedano snežno obtežbo, v zavihku podnebje najdemo podatke za povratne dobe nekje med 5 in 250 let. »To niso aktualni podatki, ampak bolj za projektiranje, načrtovanje, gradbene posege, ceste, komunalne posege ne nazadnje, tudi seveda posege v prostor nasploh, pa podatke o padavinah in snežni obtežbi.«
Preostali trije vsebinski sklopi vključujejo več informacij o plazovih. »Predstavljena je lestvica nevarnosti in glavni plazovni problemi, skratka, zadeve so pojasnjene, ki jih uporabljamo tudi v plazovnemu biltenu – kako ločiti velikosti plazov. Tukaj notri so tudi neke vrste navodila za uporabo, v kratkih video animacijah, ki nam pokažejo oz. nakažejo, kako uporabljati vse te produkte, ki so na tem spletišču dostopni, tako v slovenskem kot nemškem in angleškem jeziku.«
Za bolj zahtevne uporabnike pa je po Pavškovih besedah na voljo tudi nekaj drugih vsebin. Na portalu uporabniki najdejo kviz, kjer lahko preizkusijo znanje glede snežnih plazov, pa tudi plazovni vtičnik, kjer si »lahko vsak sam za svoje spletne strani poišče opozorila za plazove za tiste regije, ki jih zanimajo.« Pavšek pa omenja še 2 orodji. »Eno je orodje RegOps, preko katerega lahko mi sami, vnašamo tudi podatke s terena, kaj smo opazili, kakšne plazove, kakšne so tam vremenske in snežne in padavinske razmere in seveda za načrtovanje aktivnosti na prostem v času, ko je pokrajina pod snežno odejo – sploh ta strma območja, sredogorska in visokogorska, orodje za načrtovanje aktivnosti na prostem, Snowmaps.«
Dodaja tudi, da so bili »stroški projekta okoli 1,6 mio. evrov, od tega so trije slovenski partnerji dobili dobrih 40 odstotkov teh financ, vsak pa je lahko pokril svoje predvidene stroške s 85% financiranjem iz teh ustreznih evropskih skladov.«
Tatjana Milovanović Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope # Euranetplus
