V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled mednarodna razstava Jokati je okej. Naslov je citat iz pesmi It's okay to cry britanske transspolne glasbenice Sophie, ki je svojo spolno identiteto razkrila v videospotu It's Okay To Cry iz leta 2017. Na glasbenico, katere življenje se je končalo tragično pri 34-ih letih v Atenah, se razstava navezuje še v nekaj točkah, in je s tem postala neke vrste poklon umetnici, predvsem pa poskuša prepoznati občutljiva in boleča občutja in se z njimi soočiti.

Razstava Jokati je okej je nadaljevanje in nadgradnja razstave No Tears Left to Cry v prevodu Ko zmanjka solz za jok, ki jo je hrvaški partner, bienalni festival Organ Vida, pripravil lani. Nekaj del je nastalo posebej za to mariborsko postavitev, nekaj so jih dodali, 11 umetnikov in umetnic pa razmišlja o tako imenovani afektivni dezorientaciji, kot je stanje med ekstazo in obupom kot posledico družbene in politične negotovosti in nestabilnosti poimenovala ameriška teoretičarka Sianne Ngai. Ta ugotavlja, da za spopadanje s frustracijami in travmami izumljamo mehanizme, snujemo taktike in razvijamo orodja, ki nam pomagajo organizirati prosti čas, telesno vadbo, ljubezensko življenje skratka življenje sploh. Zavetje iščemo na različnih v marsičem – v spominih na otroštvo, v duhovnosti, naravi, alternativnih univerzumih …

"Vse več se pogovarjamo o mentalnem zdravju, tudi o tem, da se je treba pogovarjati o občutkih. In razstava je dodatna priložnost za odpiranje tovrstnih tem v javnosti, še posebej za mlajšo generacijo umetnikov, starih od 25 do 35 let, ki se predstavljajo na tej razstavi in ki še iščejo svoj način za razpravo o teh temah", je povedala kustosinja Barbara Gregov.

Razstava Jokati je okej govori o občutkih, ki jih vsi doživljamo intimno, hkrati pa so del kolektivne izkušnje in so univerzalni. Dela govorijo med drugim o osamljenosti in ranljivosti in rišejo utopični svet, v katerem bi se pripadniki kvirovske oziroma LGBTQ+ skupnosti počutili varno. Umetniški par iz Norveške, Marin Håskold in Christa Barlinn, sta v enem izmed galerijskih prostorov ustvarili utopijo lezbičnega sveta, ki v javnosti pogosto naleti na nestrpnost in sovraštvo. Christa razloži:"Ta soba je videti vesela, polna je barv in zelenja, rastlin, sonca, podob ljudi, ki se ljubijo, se imajo radi in skrbijo drug za drugega. Biti del kvirovske skupnosti pa pomeni tudi biti tarča sovraštva in nezaupanja do LGBT skupnosti. Zato so na ogled tudi risbe s prizori po lanskem terorističnem napadu na gejevski lokal v Oslu, kamor sem zahajala tudi jaz. Gre za neke vrste dnevnik z mojimi in Marininimi spomini in spomini najinih prijateljev na tisti dan."

Umetnikom je skupen sodoben pristop k fotografiji – prepletajo medije in se z njimi igrajo. In ni jim tuj humor, skoraj v vsakem delu ga je kanček, pravi kustosinja Gregov.

Razstavo Jokati je okej bosta spremljali tudi dve vodenji, 18. novembra in 9. decembra, na ogled pa bo do 3. januarja.