Iz raziskave, ki jo je naročil Zavod za turizem Maribor, je razvidno, da so glavne točke navdušenja obiskovalcev mestni utrip in arhitektura, narava, kulinarika in prijazni ljudje. Dobra polovica vprašanih bi drugim priporočala obisk Maribora, ki bo v prihodnjih letih dodatno stavil na kulturo in umetnost. O tem, kako promovirati kulturni turizem v mestu in na ravni države, so govorili na 3. turističnem forumu. Dogodek je pripravil Zavod za turizem Maribor na zgovorni lokaciji - v Lutkovnem gledališču, ki je del Kulturne četrti Minoriti. Maribor se rad primerja z avstrijskim Gradcem, zato smo slišali tudi predstavitve tamkajšnjih dobrih praks.

Slovenija je že prepoznana kot zelena, kulinarična in trajnostna destinacija, prihodnji dve leti bo krepila še kulturni značaj. Del tega načrta je tudi Maribor s kakovostno umetniško produkcijo, dediščino in festivali, vendar bi se morali deležniki učinkoviteje povezovati, je prepričan direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc:« Predvsem si želim še več komunikacije. Kulturne ustanove in turistično gospodarstvo se bodo morali večkrat pogovarjati o skupnih ciljih, rezultatih, problemih in izzivih. V mestu so najbolj obiskani vikendi, a se zgodi, da osemnajst odstotkov tistih, ki prespijo v Mariboru, ko se zbudijo v nedeljsko jutro, ne morejo obiskati kakšne kulturne ustanove. Določene so sicer odprte, ampak jih je absolutno premalo in o tem problemu se zdaj že nekaj časa pogovarjamo. Verjamem, da bomo kmalu prišli do rešitve, kako tudi tistim, ki so v nedeljo tu, omogočiti super izkušnjo Maribora, da se bodo tudi vračali."

Surferji na transverzali

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj je izpostavila, da so tudi na nacionalni ravni trije ključni stebri turističnega razvoja za prihodnji dve leti: umetniška produkcija, mestni oddih oziroma urbana središča in kulturna dediščina. Neja Petek, direktorica Agencije za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa pa o tako imenovani kulturni transverzali, ki povezuje Maribor, Ljubljano in Novo gorico:« Transverzala je ključna premica treh največjih urbanih središč. Ljubljana je prestolnica z najvišjo koncentracijo kulturno umetniških produkcij, javnih kulturnih zavodov, celotne kulturne ponudbe od dediščine do ustvarjalnosti, na drugi strani pa sta dve evropski prestolnici kulture - Maribor kot prva v zgodovini Slovenije v letu 2012 in Nova Gorica kot EPK 2025. Ta transverzala gre pravzaprav lahko še širše. Slišali smo tudi dobre predloge sodelovanja Maribora z bližnjim Gradcem in Avstrijo, na drugi strani pa sta Gorica in Nova Gorica kot somestje. Kot evropski prestolnici kulture imata ogromno moč v promociji kulturnega turizma, kulture in ustvarjalnosti na širši evropski in globalni ravni. To je res dobra podstat za to, da vzpostavimo Slovenijo kot privlačno destinacijo kulturnega turizma.«

Dobra izkušnja je dobra reklama

Muzej Joanneum iz Gradca je drugi največji muzej v Avstriji in obenem najstarejši. Nadvojvoda Janez ga je ustanovil kot izobraževalno ustanovo, danes je velik in pomemben kulturno-turistični magnet, ki razpolaga z milijonom evrov za marketing oziroma promocijo. A direktor Marko Mele pravi, da stavijo predvsem na dobro izkušnjo doživetja in na ustno reklamo.

Razpoloženje kulturnega turista lahko hitro skali kakšna banalnost, povezana na primer s parkiranjem, slaba izkušnja v restavraciji ali to, obstane pred zaprtimi vrati galerije. Zato uvodoma nagovorjena težava ni nepomembna, se strinja direktorica Umetnostne galerije Maribor Simona Vidmar Čelik:« Odpiralni čas ustanov, predvsem muzejev in galerij, mora biti takšen, da o njem ni treba razmišljati. To je tisti čas, ko veš, da so takrat galerije odprte po vsem svetu. Vsi smo zaprti ob ponedeljkih oziroma se ustanove v mestu običajno med seboj dogovorimo, da je v ponedeljek odprta vsaj ena. Ostale delajo neprekinjeno od torka do nedelje. Devetdeset odstotkov ustanov po celem svetu je odprtih od desetih do šestih popoldne. Če zagotoviš obiskovalcem, da o odpiralnem času ne morajo razmišljati niti jim ga ni treba preverjati kjerkoli na spletu, tisto je pravi odpiralni čas, vse ostalo je, recimo temu, improvizacija.«

Maribor 2023 v številkah
Lani se je število prenočitev v primerjavi z letom 2022 zvišalo za 24 odstotkov (544.859 nočitev), najbolje obiskana je bila poletna sezona (top trgi: Nemčija, Poljska, Slovenija, Češka, Italija, Avstrija), gosti so ostajali v povprečju dva dni. V času OFEM-a je bilo ustvarjenih 4,5 odstotka vseh nočitev v letu (pribl. 30 tisoč), največ prenočitev pa je bilo s sobote na nedeljo in s petka na soboto.

V Mariboru so lani s približno šest tisoč ležišči ustvarili 4 odstotke vseh nočitev v državi. Gradec, s katerim se mesto rado primerja, jih ima tisoč več, vendar mu uspe vsako posteljo prodati namesto 90 krat kar 140 krat. Tudi s tem vprašanjem se ukvarjajo v Mariboru, za katerega bi si tudi želeli, da postane filmska destinacija.