Foto: BoBo
Foto: BoBo

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je danes odprla prispele vloge za izvajalca prvih del posodobitve mariborske železniške postaje in proge med Mariborom in mejo pri Šentilju. Zeleno luč za začetek pridobivanja gradbenega dovoljenja in začetek projekta je prejšnji teden dala vlada s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu.

Direkcija za infrastrukturo je prejela tri vloge izvajalcev, ki bi lahko še letos začeli posodabljati železniško progo med Mariborom in Počehovo in nadgrajevati železniški postaji Maribor in Tezno.

Prejeli so 3 ponudbe s ponudbenimi cenami, kot so navedene v nadaljevanju (po vrstnem redu, kot so prispele):

Ponudnik: naziv in naslovPonudbena cena v EUR (z DDV)
1.SŽ-ŽGP d.d., Pomgrad d.d., Kolektor Koling d.o.o. in GH Holding d.o.o.

55.497.943,70

2.Ginex International d.o.o. in Kostak d.d.

53.425.294,73

3.Riko d.o.o. in RZDinternational LLC

54.900.000,00

V okviru prve faze projekta bodo posodobili še postaji Pesnica in Šentilj ter progo med Počehovo in državno mejo, kjer bodo zgradili še viadukt in tunel. Razpisi za ta dela še niso zaključeni. Izvedba del na obstoječi trasi se bo predvidoma pričela v drugi polovici leta 2018 in bodo predvidoma zaključena do sredine 2020, izvedba del za novo traso na odseku Počehova–Pesnica–predor Pekel-nadvoz Pesnica pa bo zaključena predvidoma do sredine leta 2022.

V drugi fazi projekta, ki pa bi se – glede na potrebe - lahko začela šele po letu 2030, bodo zgradili še drugi tir, sporočajo z direkcije.

Železniška proga Maribor-Šentilj, dolga skoraj 16 km, je del glavne železniške proge št. 30 Zidani Most-Šentilj-državna meja. Ta je del Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka na relaciji Graz-Šentilj-Maribor-Ljubljana-Koper/Trst. Je pomembna povezava z Luko Koper ter neposredna povezava Avstrije na Mediteranski koridor.

Z načrtovano investicijo se bo povečala nosilnost proge, hitrosti bodo narasle do 120 km/h, čas potovanja pa se bo skrajšal. Večja bo tudi prepustna zmogljivost, in sicer iz 63 vlakov na 84 vlakov dnevno ter prevozna zmogljivost iz 7,1 milijona ton na 9,89 milijona ton blaga letno. Z modernizacijo in obnovo proge v skladu z evropskimi standardi se bo povečala tudi varnost, še pravijo na direkciji.

Nadgradnja bo koristila tudi gospodarstvu, je prepričana direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik.

"Proga je zelo stara in mislim, da je obnova nujna. Proga je zelo pomembna tako za industrijo kot tudi za turizem. Če bomo imeli zelo dobro infrastrukturo, tudi v povezavi z letališči Gradec in Maribor, bomo lažje dobili kakšnega novega investitorja. Tudi naša podjetja bodo transport usmerila na to infrastrukturo, predvsem tista, ki tega do zdaj niso počela," pravi Podgornikova.

Strošek prve faze je ocenjen na 242 milijonov evrov, od tega si obetajo okoli 100 milijonov evropskih sredstev.