Energetika Maribor se pri daljinskem ogrevanju gospodinjstev še vedno zanaša večinoma na plin, ki je v preteklosti veljal za najugodnejši energent. Cena je zato višja kot v nekaterih občinah, kjer uporabljajo druge energente. Ceno sicer nižajo na različne načine, izvajajo pa tudi diverzifikacijo načinov ogrevanja. Pred njimi pa so še veliki izzivi.

Zaradi večinske uporabe plina je cena ogrevanja v Mariboru višja kot v Ljubljani, kjer kurijo večinoma na premog in v Celju, kjer večino toplote pridobijo s sežigom odpadkov. Energetika Maribor ceno – 108 evrov brez davka - znižuje z dobičkom, ki ga ustvari iz kogeneracije elektrike, pravi direktor Jože Hebar:

"Cena brez tega bi bila zagotovo okrog 160 evrov za variabilni del toplote brez davka na megavatno uro."

A eni od večjih naprav za kogeneracijo bo februarja potekla obratovalna podpora:

"Te vire bomo morali nadomestiti z drugimi. Zato smo se prijavili na razpis za kotel na lesno biomaso, ki bi pomembno pripomogel k diverzifikaciji naših proizvodnih virov."

Nekaj energije proizvedejo tudi s sončnimi elektrarnami, velik korak pa so naredili z gradnjo toplotne črpalke v kopališču Pristan:

"S katero bomo v prihodnih sezonah, pa tudi zdaj že deluje, zagotavljali do 10 odstotkov ekološko nesporne čiste energije v našem toplovodnem sistemu."

Toplotna črpalka je sicer koristnejša za segrevanje vode v toplejšem delu leta, saj njen učinek v hladnejšem vremenu upada. Mariborska občina in Energetika Maribor pa razmišljata tudi o gradnji sežigalnice odpadkov, kar pa v delu mestne politike in javnosti sproža pomisleke.

Več pa v oddaji: