Kot pravi Boštjan Železinger, plazov, ki jih je deževje povzročilo na njihovih kmetijskih površinah skoraj ne štejejo. Skrbi pa jih premikanje zemlje v bližini gospodarskih poslopij, med katerimi je tudi pred komaj tremi leti zgrajen hlev: "Najprej se je plaz sprožil na kmetijskem zemljišču, potem pa je začel posegati v samo dvorišče, del ga je tudi odtrgal."

Težava pa niso le površinske, ampak tudi podzemne vode, ki so začele izpirati nasutje pod hlevom in gnojnimi jamami, še dodaja Železinger: "Zdaj pa nas je strah, kako bo naprej, ali bodo gnojne jame počile, ali kaj se bo zgodilo. Da ne bi potem prišlo do izlitja gnojevke v Perniško jezero, kar bi pomenilo katrastrofo."

Na kmetiji so takoj po koncu deževja začeli prazniti gnojne jame in gnojevko odvažati, a še vedno je je okrog 1200 kubičnih metrov, hlev pa je poln govedi. Boštjan Železinger pravi, da je kot lastnik nemočen, saj je vrednost sanacije ocenjena na pol milijona do milijon evrov. Njegovemu pozivu, da pristojni odreagirajo in priskočijo na pomoč, še preden bodo posledice veliko hujše, kot so trenutno, se je pridružila tudi direktorica Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Irena Leonida Kropf: "Vsekakor je treba ukrepati, se združiti in preprečiti katastrofo, do katere lahko pride."

Perniško jezero, ki je povzano z drugimi jezeri in tudi Dravo, je namreč le streljaj od kmetije, ki jo ogroža zemeljski plaz.