V Ljubljani so sinoči podelili najvišje državne nagrade na področju šolstva za preteklo leto in zaznamovali svetovni dan učiteljev, ki ga praznujemo 5. oktobra. Nagrade podeljujejo od leta 1996, med desetimi lavreati sta tudi učiteljica razrednega pouka Polona Legvart z Osnovne šole bratov Polančičev Maribor, ki je prejela nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva, in profesor in raziskovalec dr. Samo Kralj s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, prejemnik nagrade za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. Oba sta ugledna strokovnjaka na svojem področju – to dokazujejo še številne druge nagrade, ki sta jih prejela.

Najmlajši si zaslužijo največ in najboljše – kot pomembno popotnico

Polona Legvart je učiteljica v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju več kot 30 let. Znana je po strokovnem delu in sodelovanju, kot eno pomembnejših področij pri delu z otroki pa izpostavlja učno okolje:«To je pri najmlajših otrocih postavljeno med vrtec in predmetni pouk in to učno okolje je mnogo več, kot so lahko klopi v razredu ali barva sten. Gre za način komuniciranja, za rutine, ki jih razvijamo skozi vsakodnevno življenje v šoli. Gre za način pogovora, poučevanja, za koncept, ki ga uporabljaš, ali gre za raziskovanje ali za odkrivanje. In ker so to najmlajši otroci, si zaslužijo največ in najboljše, kar je možno. To je vstop v njihovo učenje in te izkušnje, ki jih dobijo v prvih letih, jih spremljajo naprej.«

Med ključnimi nalogami učiteljev v času kovida, ko so otroci še več uporabljali splet, izpostavlja spodbujanje digitalne in kritične pismenosti. Tudi otroci so z vseh strani oblegani z informaicjami in tarča za marsikaj, zato jih je treba na to pripravljati že od mladih nog, pove sogovornica, kot jih je tudi treba naučiti, da sodobne tehnologije zanje ne bi bile zgolj zabava, ampak tudi koristen pripomoček. Dodatnih skrbi še ni mogoče odmisliti, pove Polona Legvart:»Je pa tudi res, da ta razvoj epidmemije še ni zaključen. Zdi se, da se stvari kopičijo na otroke in to nam nalaga veliko dodatne pazljvosti in skrbi.«

Profesor in raziskovalec s humorjem, ki bere mimiko svojih študentov

Profesor Samo Kralj v predavalnici združuje raziskovalni in pedagoški svet; preteklo študijsko leto je s predavanji na daljavo prikrajšalo tako njega kot študente. V živo je drugače, pravi:«Najbolj se učiš, če imaš direktno povratno informacijo. Če gledaš prek Teamsov, orodja, ki smo ga uporabljali, ne vidiš študentov. Na predavanju pa jih in prek njihove mimike vidiš, če jim ni kaj jasno. Potem spremeniš tempo in vprašaš. Tudi sami več sprašujejo. Problem je bil to, da je bila komunikacija študent-profesor zelo motena.«

Profesor Kralj je priljubljen pri študentih in tudi avtor karikatur in poučnih stripov, s katerimi popestri predavanja ter zahtevno znanje javnosti približa s humorjem. S sodelavci orje ledino pri razvoju in pouče­vanju fizike kompleksnih sistemov, ki je ključna za razumevanje »vsakodnevnih« pojavov:«Jaz gledam na fiziko drugače - kot na vse tisto, kar se dogaja v okolici. Prek fizike lahko obravnavaš politiko, zgodovino. Ker se izkaže, da se sistem obnaša v odvisnosti od tega, kakšno je okolje. Na fiziko ne gledam kot na fundamentalno, ampak kot splošno. In vidim njen velik potencial - da se širi na vsa področja, da jo uporabljajo tudi druge vede. Tako je tudi bilo skozi zgodovino. Če pogledate statistiko, je ta najprej nastala v sociologiji. Ena takšna ključna objava, ki je razvila socialogijo, je bila analiza statistike samomorov.«

Preostali nagrajenci

Nagrado za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje je prejela vzgojiteljica predšolskih otrok Radica Slavković. Učiteljica in direktorica Šolskega centra Ljubljana ter predsednica Društva Ravnatelj Nives Počkar je prejela nagrado za življenjsko delo na področju srednjega šolstva, Dragica Motik z zavoda za šolstvo pa je prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu.

Nagrade za izjemne dosežke so med drugimi prejeli: Aksinja Kermauner za dosežke pri delu z otroki s posebnimi potrebami, Jožko Lango za dosežke v osnovnem šolstvu, Jelena Sitar Cvetko za dosežke v visokem šolstvu, Tanja Možina za dosežke pri izobraževanju odraslih in Andreja Duhovnik Antoni za dosežke na področju šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Na razpis za podelitev nagrad je letos prispelo 18 predlogov, kar je precej manj kot v letu 2020. "Razlog je zagotovo v tem, da je za nami zares težavno leto, ki je od vsakega posameznika zahtevalo veliko truda," so zapisali v odboru za podeljevanje nagrad.