Delovna fotografija s predstave Severni sij. Marjetica. /Foto: Matej Povše
Delovna fotografija s predstave Severni sij. Marjetica. /Foto: Matej Povše

V Mestnem gledališču Ptuj bo ob 19-ih 30 peta premiera v sezoni. Z zavodom Imaginarni so pripravili predstavo Severni sij. Marjetica. Režiser Primož Ekart je avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan znamenitega romana Draga Jančarja Severni sij. Gre za drugo poglavje Ekartovega ukvarjanja z Jančarjevim romanom. Leta 2022 je postavil v ospredje zgodbo Josefa Erdmana in tematiziral begunstvo; tokrat je v ospredju nasilje – nad ženskami in vojne.

Aktualno sezono v ptujskem gledališču je že zaznamovala predstava z vojno tematiko, Pohorski bataljon, koprodukcija z Mestnim gledališčem ljubljanskim v režiji Jerneja Lorencija; in tudi nova predstava govori o osebni izkušnji vojne. Direktor gledališča Peter Srpčič:«Ta največji branik pred tem, torej ljudje, ki so izkusili totalno vojno, umirajo, nas zapuščajo. In danes se prepogosto uporabljajo besede vojna, državljanska vojna, pojavljajo se klici k orožju, bobnenje vojn na naših mejah je preglasno

Marjetica in Ana pripovedujeta o sebi, svojem življenju in o nasilju, ki se ne bi smelo zgoditi. /Fotografija z vaje, rena K. Cizerl
Marjetica in Ana pripovedujeta o sebi, svojem življenju in o nasilju, ki se ne bi smelo zgoditi. /Fotografija z vaje, rena K. Cizerl

Zgodba se dogaja v Mariboru, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v času, ko se v Evropi vzpenja fašizem, ustvarjalci pa so izpostavili nasilje nad ženskami. Režiser Primož Ekart: »Odločili, smo se, da pogledamo, kakšno nasilje doživljajo ženske, zgolj zato ker so ženske. Veliko smo brali in raziskovali, Nika je prinašala knjige o mestu, o življenju žensk v tistem času v Mariboru, naše temeljno izhodišče pa je bila knjiga Jasne Podreka o intimno-partnerskih umorih, njena raziskava, v kateri so pričevanja žensk, žrtev nasilja. To smo tudi vključili v našo predstavo

V naslovnih vlogah nastopata Nika Rozman in Maja Kunšič. Pripovedujeta zgodbo romana v strnjeni obliki in temo, ki se jih je dotaknila skozi perspektivo Marjetice. Nika Rozman: «Nasilje se razprostira skozi celo predstavo, nasilje v zvezi z vojno, ženskami, odnosi, na koncu se zgodi tudi umor ženske. Zato smo zbirali tudi takšno literaturo, takšne vsebine. Mislim, da je nasilje nad ženskami še vedno zelo velik problem, to kažejo tudi raziskave in tudi v Sloveniji smo, kar se tega tiče, na slabem glasu. Zato je treba na to ves čas opozarjati.«

Potem ko je na Jančarjev roman vplivala objava v mariborskem časniku o umorjeni ženski ob vznožju zasneženega Pohorja – in na tem temelji njegov lik Marjetice –, so ustvarjalci predstave vpeljali dodatnega, lik Ane. Igralka Maja Kunšič: »Vedeli smo, da je resnično obstajala ženska, ki je bila umorjena pod pohorskimi smrekam,i in smo potegnili vzporednico. Uvedli smo lik Ane, resnične ženske, ki je bila navdih za literarni lik Marjetice.«

Vpeljali so tretjega pripovedovalca, bobne. Nanje igra Vid Drašler. /Delovna fotografija, Matej Povše
Vpeljali so tretjega pripovedovalca, bobne. Nanje igra Vid Drašler. /Delovna fotografija, Matej Povše

Vpeljali so tudi tretjega pripovedovalca - bobne; nanje igra Vid Drašler, režiser Ekart pa je prepričan, da je gledališče s takšnimi zgodbami pomemben prostor razmisleka.

Izmed številnih članov ekipe izpostavljamo Tino Kolenik, ki je poskrbela za kostumografijo, koreografinjo Rosano Hribar in Duo Silence, ki je za predstavo prispeval glasbo.