V podcastu Zorni kot je bil sogovornik redni profesor in raziskovalec na mariborski Fakulteti za računalništvo, elektrotehniko in računalništvo ter vodja Centra za pametna mesta in skupnosti na mariborski Univerzi dr. Domen Mongus. V akademski karieri je za svoje raziskovalne in pedagoške dosežke prejel številne nagrade. V raziskovanju se osredotoča na zlivanje heterogenih geoprostorskih podatkovnih virov in tokov za razvoj prostorsko zavednih metod in aplikacij umetne inteligence. Z njim smo se pogovarjali o umetni inteligenci in o tem, kako umetna inteligenca vpliva in bo vplivala na naša delovna mesta - o tem je tudi nedavno tekla beseda na okrogli mizi Kariernega sejma, na kateri je sodeloval tudi naš sogovornik.

"Nobena metoda umetne inteligence ni stoodstotna"

Med drugim je torej predmet njegovega zanimanja umetna inteligenca. Zakaj ga tako zanima? "V našem razvoju smo prišli do tega, da imamo res ogromne količine podatkov, ki jih ni mogoče zgolj preprosto pregledati in razumeti s tradicionalnimi orodji, s katerimi smo se ukvarjali skozi statistiko do sedaj. Umetna inteligenca predstavlja naslednji korak v razvoju poglobljenega razumevanja tega, kar se skriva v podatkih." Umetna inteligenca je tako neizogibna, meni. Kako pa bi deninirali umetno inteligenco? "Po svoji definiciji predstavlja avtonomno in samodejno in razumno reagiranje stroja na zunanje vplive. Kot taka mora imeti razvite sisteme 'čutenja', povezana mora torej imeti z nekimi senzorskimi sistemi, ki prebere neko stanje, mora imeti razvite procese odločanja, na podlagi katerih potem odreagira."

Umetna inteligenca je prisotna že 40 let, pravi, da pa je danes tako popularna, pa je zato, ker so se računalniške tehnologije zelo razvile, po drugi strani so se razvili sistemi deljenja in zajema podatkov. Danes smo tako priča razcvetu umetne inteligence. "V zadnjem času pa je prišlo vse skupaj tudi na komercialni nivo, saj so se metode umetne inteligence začele integrirati tudi v poslovne procese različnih strank. Omogoča izboljšanje menedžmenta, ogljičnega odtisa in tako naprej..." Ali on zaupa umetni inteligenci? "Zaupam. Ampak zaupam pa v omejenem obsegu. Zavedati se je treba, da nobena metoda umetne inteligence ni stoodstotna, in vedno zahteva za seboj eno konkretno preverjanje s strani človeka."

Umetna inteligenca bo precej spremenila tipe zaposlitev; nastala bodo tudi nova delovna mesta

Kot omenjeno, je nedavno potekala okrogla miza, na kateri so razglabljali o tem, kako umetna inteligenca vpliva na naša delovna mesta. Ugotavljali so, da bo umetna inteligenca zmanjšala potrebo po delovnih mestih, ki ne zahtevajo človeške ustvarjalnosti. Hkrati bo odprla nova delovna mesta, čeprav je "neumna", kot jo je šaljivo povzel vodja Centra za pametna mesta in skupnosti na Univerzi Domen Mongus. Kaj je s tem mislil? "Želel sem povedati, da je si umetna inteligenca sama ne more nič kaj novega izmisliti, kaj novega narediti. Naredi to, kar ji ukažete oziroma kar jo poprosite. Dela to, kar je naučena in nič več od tega." Torej je strah, morda tudi filmski, da nas bo 'prevzela' nas, človeštvo, neupravičen? "Da. Zagotovo bo zamenjala nekatera rutinska dela, ampak se moramo zavedati, da bo tudi odprla ogromno novih delovnih mest, povezanih s strukturiranjem učnih vzorcev za to, da se umetno inteligenco lahko nauči za opravljanje novih del."

Umetna inteligenca tako odpravlja serijo trivialnih nalog, poenostavlja delovne procese in omogoča odkrivanje novega ter izboljšanje že odkritega znanja, je le nekaj misli z nedavne okrogle mize Kariernega sejma mariborske Univerze, na katerem ste tudi sodelovali. Umetna inteligenca bo tako, kot kaže, že v kratkem precej spremenila tipe zaposlitev, kakršne poznamo danes. Nekatere bodo izginile, druge bodo nastale, vsem delodajalcem in iskalcem dela pa je skupno to, da se bodo morali, če bodo želeli ostati konkurenčni, na tem področju izobraziti. Katera nova delovna mesta se bodo pojavila? "Nova delovna mesta, ki se bodo pojavila, so že v svoji zasnovi vezana na pripravo učnih vzorcev, ki jih uporabljamo za to, da umetno inteligenco nekaj naučimo. Znana je informacija, da je 20 tisoč ljudi pol leta ocenjevalo zgolj primernost odgovorov GPT-ja. Torej dvajset tisoč delovnih mest šest mesecev, samo da so poklikali, ali je odgovor primeren ali ne. Po drugi strani bo umetna inteligenca zamenjala rutinska ali trivialna dela, povezana recimo z robotiko; ko recimo se roboti premikajo po podjetjih in prinašajo stvari, ali recimo nadzor kvalitete izdelkov, sortiranje,..."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: