Zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Maribor opozarjajo - 30 mladih, ki so jih lani zaradi prekomerne opitosti hospitalizirali, je samo vrh ledene gore, v mariborskem Centru za preprečevanje odvisnosti pa pravijo – v tujini obstajajo dobri preventivni in kurativni programi, a pri nas zanje ni denarja. Karin Mlakar iz Centra za preprečevanje odvisnosti opozarja, da v Sloveniji spet popijemo več. »Leta 2016 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju popil 11,5 litra čistega alkohola. To nas uvršča med prvih pet držav v Evropi«. Mlakarjeva tudi ugotavlja, da je primerjalno z EU pri nas problematična dostopnost alkohola 16-letnikom, tudi prekomernega opijanja je več.

Mladi, a ne neuničljivi

Mladi se ne zavedajo, da se s (prekomernim) pitjem uničujejo - fizično, duševno in socialno. Zgodnji vstop v svet alkohola in drog namreč za petkrat poveča tveganje za kasnejšo odvisnost. Razvoj mladostnikovih možganov, predvsem čelnega režnja, ki uravnava ocenitev tveganja, se konča šele okoli 25. leta. Starši zato ne morejo pričakovati, da se bodo mladih obnašali odgovorno, če jih ne bodo ozaveščali že v otroštvu, jim postavljali meje in jim ne bodo dober zgled. Karin Mlakar slikovito opiše delovanje mladostniških možganov: »So kot nov, lep, hiter športni avto, pri katerem vse deluje hitro in brezhibno, manjkajo pa zavore. Te zavore smo mi starši, ki imamo nalogo, da otroke nadziramo in ustavljamo: Otroci namreč potrebujejo jasne usmeritve in omejitve«.

Ker se mladostniški možgani še razvijajo je učinek psihoaktivnih snovi in tudi alkohola nanje še slabši kot pri odraslih, bolj kvaren, bolj uničujoč. Mlakarjeva opozarja: "Dokazano je, da če mladostniki v obdobju adolescence začne posegati po drogi (alkoholu ali prepovedanih drogah) je petkrat večja možnost za odvisnost. Najstniški možgani so dovzetnejši za okvare, posebej problematično je hitro pitje, alkohol najprej na možgane deluje pomirjevalno in postopoma ugaša centre za presojo. Posledica pa je izguba nadzora in zadržkov. Če s pitjem nadaljujemo, alkohol vpliva na možgansko skorjo, ki je odločilna za pomnjenje, pozornost, zaznavno zavedanje, mišljenje, govor in zavest, vpliva pa tudi na avtomatski del možganov, na osnovne živčne funkcije, ki nadzorujejo dihanje, srčni utrip in delovanje prebavil. Ko ta del možganov ugasne, se posameznik znajde blizu kome, smrti in ga je težko oživljati.«

Lani 30 hospitaliziranih na mariborski pediatriji – zaradi alkohola!

Predstojnica mariborske Pediatrične klinike Nataša Marčun Varda opozarja, da je številka zgolj vrh ledene gore. Po navadi je razlog za pitje banalen, ne pa vedno. Zato bi morali starši zastriči z ušesi in sodelovati z zdravniki.

»Dostikrat se za tem skriva kaj resnega, je krik na pomoč. Zato bi bilo pametno, da bi otrok ostal na obravnavi še kakšen dan v obravnavi psihologa ali pedopsihiatra. Starši tega praviloma ne želijo in zavračajo možnost, da je težava v mladostniku ali v njih samih«.

Mladi najpogosteje utapljajo skrbi ali iščejo vznemirjenje v žganih pijačah, opijanje pri vstopu v srednjo šolo pa doživljajo kot zrelostni izpit, opijajo se zaradi eksperimentiranja ali zaradi težav, doma ali v šoli. Zdravnica pediatrinja na kliniki za pediatrijo v UKC Maribor Aleksandra Zorko Brodnik pri svojem delu srečuje opite 13-letnike. »Velikokrat srečamo skrajno opite mladostnike, ki jih družba iz strahu ali kakšnega drugega razloga, pusti ležati kar na ulici. Najdejo jih stanovalci ali mimoidoči in jih pripeljejo k nam, pogosto podhlajene.«

Dolgoročne posledice in kriminalni delikti

Sogovornice tudi opozarjajo, da mladi ob alkoholu najpogosteje zlorabljajo »travo«, ki je baje navzoča že na vsaki zabavi. Moralni maček po opitosti, v kateri mladi lahko počnejo različne neumnosti, pa so še najmanjši davek uživanja alkohola in prepovedanih psihoaktivnih substanc. Omenili smo kvaren vpliv na telesno in duševno zdravje, zgodijo se lahko tudi kriminalna dejanja, opozarja Karin Mlakar iz mariborskega Centra za preprečevanje odvisnosti.

»Pojavljajo se namreč tudi spolne zlorabe, posilstva. Alkoholizirani ljudje so lahko žrtve in storilci, največkrat so opiti oboji, najpogosteje pa moški zlorabijo opita dekleta. Mladi imajo pod vplivom alkohola pogosto spolne odnose visokega tveganja in več spolnih partnerjev, kar prinaša večje tveganje za neželeno nosečnost in možnost okužbe z nalezljivimi spolnimi boleznimi.«