Sogovornica podkasta Zorni kot je bila nekdanja novinarka Večera Ana Lah, leta 2021 prejemnica nagrade Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske zgodbe. Pred približno letom dni je Lahova pritegnila pozornost javnosti, ko ji Večer kljub drugačnim zagotovilom ni podaljšal pogodbe za določen čas. Od takrat nadaljuje novinarsko delo v okviru spletnega medija Rdeča pesa, piše kolumne za Radio Študent in tudi svojo prvo knjigo. Pogovarjali smo se o njenem minulem in sedanjem delu, prekarnosti, pogojih za delo novinarja in njenem pogledu na medije in o raziskovalnem novinarstvu.

"Zdi se mi prav, da se o zgodbah, kot je moja, govori v javnosti"

Mineva leto dni, odkar je bila Ana Lah primorana zapustiti Večer. Šlo je za medijsko zelo odmeven primer, saj je del javnosti zbiral tudi podpise zanjo v spletni peticiji. Zaradi tega je bila medijsko precej izpostavljena. "Moja zgodba ni edina ali kaj posebnega v Sloveniji. Z mojo zgodbo se lahko najbrž poistoveti lep delež novinark in novinarjev pri nas, ki delajo v medijih ali pa tudi več ne, zaradi slabih razmer. Jaz sem potem sicer imela možnost iti v tožbo oziroma se pogoditi na mediaciji. Podobne zgodbe so bile tudi na Dnevniku, kjer so novinarji šli v tožbe." Sogovornica se je nato pogodila z Večerom. "Ja, sem se pogodila, in si rečeš, saj je to neka mala zmaga, ampak realno gledano, nas večina teh novinarjev, ki smo šli v tožbe, ne dela več v medijih ali delamo v manjših medijih in prostovoljno. Na mainstream medijih pa je še vedno manj zaposlenih novinarjev. V primeru odpuščanj in upokojevanj ter nenadomeščanj kadrov gre za izgubo kadrov in izgubo kvalitete. Zgodi se namreč, da tisti, ki ostanejo, morajo prevzeti teme te osebe, ki je iz kakršnihkoli razlogov odšla, ali pa se določene teme zgolj povzamejo po STA - ali pa tudi ne."

Zdi se ji prav, da se o zgodbah, kot je njena, v javnosti govori, saj ponavadi niso javno znane in slišane. Zbrani podpisi v spletni peticiji so jo prijetno presenetili, pa ne samo ti, ampak tudi podpora drugih ljudi, ki so ji takrat izrazili iskreno solidarnost. "Sebe sicer ne vidim kot žrtve. Na srečo tudi nisem bila eksistencialno ogrožena, ko sem odšla z Večera. Sicer pa je bila moja izkušnja simptomatična, ko govorimo o položaju novinarjev v Sloveniji. Tudi ko govorimo recimo o avtorskih pogodbah. Ko sem po odhodu z Večera intenzivno iskala službo, sem se prav čudila, kako normalno je postalo, da ti ponudijo delo preko avtorske pogodbe. Češ, z obljubo, da nekoč bo zaposlitev. Pa ne govorim samo o delu v medijih, ampak tudi v šolah oziroma javnih ustanovah."

"Nujno je, da je pri novinarju ves čas prisoten dvom"

Leta 2021 je prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče dosežke. Šlo je za izstopajoče raziskovalne novinarske zgodbe, tudi o dogajanju na prašičji farmi Ljutomerčan; v sodelovanju z aktivisti je javnosti odstrla pogled v izjemno krutost industrijske živinoreje. "Aktivisti so me kontaktirali, ker so imeli posnetke in so jih želeli objaviti. Pomembno se mi je zdelo, da nato zgodbo predstavim z različnih zornih kotov. Bila sem sicer aktivistka že v času študija in to mi je prineslo neke vire, ki jih drugi novinarji nimajo. Tako sem prišla v stik z ljudmi, ki si želijo sprememb v družbi in delajo na tem aktivno. Takrat sem tudi pridobila zaupanje določenih ljudi."

Vseskozi jo je sicer pritegnilo oziroma zanimalo raziskovalno novinarstvo. "Mislim, da gre tukaj za potrebo, da se lotevaš takšnih zgodb, oziroma nuja. Mislim, da bi pri novinarju morala biti osnovna stvar, da poiščeš in raziščeš, ne zgolj kopiraš piar sporočilo ali greš na novinarsko konferenco. Seveda pa bo vzelo več časa, da boš prišel do določenih podatkov, informacij in resnice. Zdi pa se mi ključno tudi, da je pri novinarji ves čas prisoten dvom. Sploh ko gre za nosilce moči. Vedno se je treba vprašati, zakaj nek nosilec moči govori, kar govori, kakšen je njegov motiv in razlogi."

Kljub izkušnji je novinarski poklic zanjo še vedno najlepši na svetu. Kot omenjeno, trenutno ustvarja na spletnem mediju Rdeča pesa, piše kolumne za Radio Študent in tudi svojo prvo knjigo. V okviru Rdeče pese so recimo nedavno naredili podcast o dostavljavcih hrane v Mariboru in Gradcu.

Celotnemu pogovoru prisluhnite na povezavi: