Slovenija je aktivna v mednarodni pobudi Dediščina, zapuščina žensk, cilj pobude pa je prispevati k zmanjševanju razlik med spoloma ter povečavanju prisotnosti in prepoznavnosti prispevka žensk k skupni evropski dediščini.
Pri pobudi sodeluje tudi Arboretum Volčji potok, saj so se s projektom Cvetoča pot grofice Marije Auersperg Attems pobudi pridružili že leta 2018. Takrat so gostili slikarska dela iz Narodne galerije in opazili tihožitja Marije Auersperg Attems.
“Njena dela so izstopala po botanični natančnosti in ko smo se slikam bolj posvetili, smo ugotovili, da je slikala rastline iz svojih vrtov,” je pojasnila Mateja Račevski, ki je projekt Cvetoča pot grofice Marije Auersperg Attems tudi vodila.
Grofica je živela tako v Dornavi, kot v Šrajbarskem turnu in oboje je bilo poznano po zelo zanimivih vrtovih v tistem času. “V Sloveniji hranimo 8 njenih slik in ko smo botančino prepoznali vse rastline, ki so na teh slikah – skupaj jih je več kot 60, smo te rastline tudi poiskali. To sicer ni bila lahka naloga, saj veliko rastlin, ki jih je narisala grofica Auersperg Attems niso več uporabljene v vrtovih. Vendarle smo nato rastline nasadili v vrt, ki si ga lahko obiskovalci v Arboretumu Volčji potok ogledajo,” pravi Mateja Račevski.
Arboretum Volčji Potok je torej že pripravil razstavo, prav tako je organiziral strokovni posvet, zasadil vrt z rastlinami, ki se pojavljajo na cvetličnih tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems, v načrtih pa imajo še mnogo zanimivih aktivnosti. Cilji projekta so bili predvsem na začetku povezovanje različnih kulturnih ustanov, tako v Sloveniji kot zunaj nje. “Vendarle sta zakonca Auersberg Attems živela tudi v Avstriji, družina Attems pa izhaja iz Italije. Predvsem pa smo želeli pridobiti informacije o grofici in nato oblikovati nekaj novega. To so ti vrtovi z rastlinami iz njenih tihožitij, hkrati pa smo predstavili njeno življenje,” dodaja Mateja Račevski.
V pobudi Dediščina, zapuščina žensk sodeluje več držav, Španija, Francija, Italija, Romunija in Anglija in vsaka država je prispevala nekaj svojega. V Španiji, v Baskiji, so npr. že leta 2018 začeli interpretirati kulturno dediščino z vidika spola. “Želeli so poiskati čim več primerov kulturne dediščine, ki bi jo lahko interpretirali na način, kako so pri tem sodelovale ženske. Cilj tega projekta je bila bela knjiga oz. dokument, v katerem bi pripravili osnovo za interpretacijo evropske dediščine z vidka spola,” še pojasnjuje Mateja Račevski.
Vrednost projekta je 74.000 eur, projekt pa je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija. Kot pravi Mateja Račevski, so ti vrtovi resnično najlepši spomladi in poleti, tako da se lahko takrat podate po cvetoči poti grofice Marije Auersberg Attems, ki je imela botanično znanje in ga je spretno uporabila pri slikanju ter tudi pri urejanju vrtov.
