Ali bi bilo treba volilno starost znižali na 16 ali 17 let, da bi zagotovili večjo demokracijo?

Svet Evrope spodbuja znižanje volilne starosti v vseh državah članicah na 16 let, a se volilna starost med članicami zaenkrat še razlikuje. V Sloveniji lahko osebe glasujejo po dopolnjenem 18. letu. Na volitvah v evropski parlament bodo prihodnje leto glasovali tudi 16- in 17-letniki v Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Malti, pa tudi sosednji Avstriji. Ponekod pa je glasovanje na evropskih volitvah celo obvezno. Tako je denimo v Belgiji, Bolgariji, Grčiji, Luksemburgu in na Cipru.
Če bi v Sloveniji pred koncem leta starost znižali na 17 let, bi po podatkih slovenskega statističnega urada na volitvah lahko glasovalo skoraj 19.500 mladih v Sloveniji, kar predstavlja 1,1 % povečanje števila oseb z volilno pravico. Če pa bi se volilna pravica lahko uveljavljala z dopolnjenim 16. letom, bi lahko glasovalo okoli 40.000 več mladih v Sloveniji, kar predstavlja 2,3 % povečanje števila oseb z volilno pravico.

Podporniki nižanja starostne omejitve trdijo, da bi morali tej skupini mladih dovoliti glasovanje, ker bodo nanje vplivale odločitve, ki jih bodo sprejele današnje vlade, in bi zato morali imeti več besede pri oblikovanju lastne prihodnosti. Nasprotniki nižanja volilne starosti pa pravijo, da mladi pogosto nimajo dovolj izkušenj in znanja o politiki in da je nanje lažje vplivati.

Pa so strahovi, da bo na mlade moč vplivati, utemeljeni?

V Sloveniji deluje dijaška organizacija, ki se zavzema za izboljšanje položaja in varuje pravice dijakinj in dijakov, na državni in mednarodni ravni. Lahko sklepamo, da so med njimi eni izmed bolj politično aktivnih mladih v Sloveniji. Žak Župan Galunič, svetovalec predsedstva dijaške organizacije Slovenije pove, da kljub temu da v dijaški organizaciji podpirajo nižanje volilne starosti, temu niso naklonjeni vsi dijaki v dijaškem parlamentu dijaške organizacije. Pove, da dijaki izpostavljajo »predvsem problem pristranskosti in obveščenosti. Dijaki vidijo, da ostali vrstniki pravzaprav nimajo dovolj znanja o politiki, o volilni izbiri in da so o sami politiki in volilnem sistemu tudi premalo poučeni v šoli.«
Spomnimo tudi, da je na parlamentarnih volitvah leta 2018 svoj glas oddalo le 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev v starostni skupini od 18 do 30 let. Galunič o morebitnih razlogih nizke volilne udeležbe med mladimi pove, da je med glavnimi razlogi za to to, »da imajo dijaki občutek, da je politika od njih oddaljena, da se politika z njimi ne ukvarja. In zakaj bi se potem mi kot mladi z njo. V dijaški organizaciji se s tem absolutno ne strinjamo, ne moremo se strinjati s tem.«

Če bi rekli, da mladi niso politično aktivni, bi jim storili krivico. Mlade po podatkih raziskave Mladina 2020 ne zanimajo tradicionalne politične institucije, kot so parlament, vlada in ministri. V končni fazi jih tudi zavračajo. Iščejo alternativne oblike vplivanja na oblast, kot so protesti in javni medijski pritiski.
Ob tem so politično aktivni predvsem v povezavi s tematikami, ki jih zanimajo. Denimo, referenduma o zakonu o vodah se je udeležilo 46% starostne skupine od 18 do 30 let, k skupni volilni udeležbi pa so mladi volivci prispevali tudi rekordni delež glasov – nekaj več kot 15 odstotkov. Galunič ob tem doda, da se o »tematikah, ki konkretno zadevajo mlade, kot sta stanovanjska problematika in prihodnost podnebnih sprememb, tudi zelo konkretno pogovarjamo. Mladi so zelo dobro obveščeni, kaj se dogaja z okoljem. V tej debati se hitro znajde tudi neka nestrpnost, ker mladi to poslušamo že kar nekaj časa. V zadnjih desetletjih se je na to temo zvrstilo že veliko konferenc in imamo občutek, da se stvari nekako ne premikajo, nas pa ta prihodnost čaka. Pravzaprav je neizbežna. Pri zadevah, ki se nas zelo konkretno tičejo, se (mladi) radi oglasimo.«

Med argumenti za nižanje volilne starosti so tudi demografske spremembe družbe. Mlade namreč čakajo v političnem smislu veliki izzivi. Ne le, da imajo sedaj malo političnega vpliva, ko gre za institucionalno politiko, zaradi vse daljših življenjskih dob in posledične strukture obrnjene piramide demografskih slik, ga bodo imeli vse manj.
Poleg tega so mladi v mnogih primerih obravnavani kot odrasli, plačujejo davke, lahko imajo zaposlitev, pravne odgovornosti ter so lahko predmet kazenskega pregona. Zakaj bi torej morali uživati manjše demokratične pravice?

In kaj bi morali po mnenju Galuniča biti nadaljnji koraki, preden bi pri nas znižali volilno starost, kako bi mlade lahko pripravili, da bi bili dovolj informirani in samozavestni pri političnem udejstvovanju Izpostavi predvsem pogovor – da bi se torej o politiki, ne glede na kočljivost teme ali našega prepričanja bili sposobni več pogovarjati. Ob tem omeni tudi to, da velja razmisliti o spremembi šolskega kurikuluma. »Mnoge mlade moti to, da se poučevanje zgodovine v srednji šoli nekako konča pri drugi svetovni vojni in potem zelo na hitro predela še petdeset oziroma sedemdeset let do danes in ta sedemdesetletni del nam malo manjka in nam mogoče tudi otežuje določene poglede do konfliktov do politike v svetu. Zagotovo bi lahko določene stvari v poučevanju zgodovine spremenili.«

Galunič sicer poudari, da si je treba zadati tudi prave cilje. Pove, da cilj nižanja volilne starosti ne bi smel biti višanje števila mladih, ki glasujejo na volitvah. »Cilj bi najbrž moral biti, oziroma po našem moral biti to, da se da možnost tistim, ki se politično udejstvujejo, ne glede na ideologijo seveda. Četudi jih je peščica, obstajajo, in verjetno bi ti mladi tudi v družbi širili besedo o tem. Mladi se namreč med sabo pogosto pogovarjamo o temah, kot so podnebne spremembe, stanovanjska problematika in tudi lokalni problemi in soočamo stališča glede njih. Naj ne bo cilj to, da nižanje volilne udeležbe skokovito poveča volilno udeležbo mladih na volitvah. Ne bi bilo pravično, če bi to pričakovali.«

Tatjana Milovanović, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope