Evropski parlament bo 12. septembra obravnaval Evropsko direktivo o digitalnem trgu. Sprejeli bi naj dopolnila, ki bodo avtorske pravice umeščala v 21. stoletje. Z vsakim novim predlogom, sploh pa pri predlaganih novih EU direktivah se pojavljajo vprašanja in pomisleki. Nič drugače ni pri sprejemanju nove direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v Evropski uniji.

Reformo avtorskega prava v EU napovedujejo že dalj časa. Že nekaj let je namreč cilj, da bi avtorske pravice prilagodili digitalni dobi, kar je seveda velik izziv. Ob tem se lahko spomnimo, da je Evropski parlament v začetku julija zavrnil začetek pogajanj s Svetom EU. Večina evropskih poslancev takrat ni podprla stališča, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Reforma je še odprta za javno razpravo ter dopolnila, Evropski parlament pa bo o tem glasoval na plenarnem zasedanju 12. septembra.

O namenu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu smo zato povprašali z Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranje - SAZOR, ki je takoj izpostavil, da »odločiti se je bilo treba, tako kot drugod po svetu, kako bi se tudi v Sloveniji povezali izvajalci, umetniki, znanstveniki in publicisti ter predstavili s svojim vidikom novo, prihajajočo uredbo, da se ne bi slišal samo vidik oziroma pobude, ki so proti direktivi, ampak tudi pogled z druge strani. Direktive seveda na podpiramo brez pridržkom, saj ni optimalna, gre pa vsekakor za poskus neke regulacije interneta« še izpostavlja Novak.

Ustvarjalci glasbe, filmov ali novic bi naj z direktivo torej dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju. Predlog sprememb je kajpak najprej naletel na odpor ameriških tehnoloških velikanov in tudi zagovornikov svobode interneta, kot najbolj sporna pa sta se izkazala člena 11. in 13. oziroma prizadevanji po povečanju prihodkov med izdajatelji novic in po omejitvi vsebin, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami, na platformah, kot sta Youtube in Facebook. Posebej zaradi teh členov je po mnenju Luke Novaka iz SAZOR-ja pomembno priti do nove direktive, saj praktično od leta 2001 naprej ni bilo nobene regulacije, se je pa zgodil velik tehnološki napredek in določene vsem (po)znane internetne strani so brez kakršnekoli regulacije počele kar jih je volja » in ker od leta 2001 ni bilo nobene direktive, ki bi uredila avtorsko pravo glede na sodobne tehnologije oziroma internet. Ta direktive pa bo skušala regulirati določene segmente interneta, ampak ne le to, gre se še za veliko drugih zadev, ki pa v javnosti sicer niso prišle toliko do izraza, saj se je tam debata razvila predvsem in samo okoli interneta.« še dodaja Novak.

Kaj bi se torej lahko spremenilo, za posameznike, torej fizične osebe? Luka Novak poudarja da » za uporabnika praktično ne bo sprememb, sploh pa ne v stroškovnem smislu. Platforme, kjer uporabniki nalagajo posnetke, kot je na primer Youtube in podobne bodo še naprej brezplačne, če bodo njihovi lastniki tako naprej želeli, seveda pa bodo vsebine tam bolj regulirane, kar pomeni, da bo denimo Youtube moral sklepati z ustvarjalci, ki jih predvaja, sporazum in jih primerno tudi plačati, kar se sedaj ne dogaja. Posledično bo prišlo do selekcije posnetkov in avtorji bodo lahko prišli do zasluženega honorarja« je še dodal Novak.

Na nedavnih protestih nasprotnikov reforme, ki so potekali po 25 mestih po Evropi, tudi v Ljubljani je bilo slišati veliko kritike na račun prihajajoče digitalne reforme v EU. Predsednik Piratske stranke Slovenije, Rok Andreé je dejal, da »avtorske pravice lahko krši marsikaj, kar mi uporabljamo. Recimo, če ste se posneli v javnosti, najverjetneje kršite avtorske pravice kakšnega arhitekta. Če ste se posneli in je za vami televizija, kršite avtorske pravice. Pojete? Kršite avtorske pravice, skoraj sigurno. Sedaj pa bodo ti procesi morali biti 100 odstotno zanesljivi, kar pomeni, ali boste lahko svobodno nalagali in širili kulturo? Ne.« je izpostavil Andreé.

Tudi strokovnjak za spletno komuniciranje Vuk Ćosić je bil na protestu v Ljubljani, kjer je povedal, da »ni na nas, da delamo njihovo delo, ampak, da se odzovemo na ponujene rešitve. Ta rešitev ni dobra in zato protestiramo in upamo, da bomo s pomočjo še ostalih, ki se ne strinjajo, vplivalo na to, da bo spet ta zakonodaja padla in da bodo zakonodajalci dobili novo priložnost opraviti svojo domačo nalogo« je še prepričan Ćosić.

Tudi novinarji iz več kot 20 držav so se dan kasneje v skupnem pozivu Evropskemu parlamentu zavzeli za sprejem posodobljene avtorskopravne zakonodaje. V Sloveniji so podporo predlogu direktive izrazili tudi združeni slovenski ustvarjalci in kot dodaja Luka Novak, pri tej direktivi ne gre za nobeno cenzuro »nikakor ne, to je daleč od tega. Gre za zavajanje nasprotnikov direktive, saj o cenzuri tukaj ne more biti govora. Direktiva namreč zelo jasno določa izjeme, vse izjeme torej satira, citiranje, hiperlinkanje, elektronsko citiranje vse ostaja brez upload filtra in brezplačno. Gre se samo zato, da lahko nek ustvarjalec sporoči podjetju, kot je Youtube, ne želim svojih del na vaši platformi, da jih ta tudi ne objavi oziroma jih odstrani. Kar pomeni le to, da če se podjetje kot je Youtube in imetnik avtorske pravice ne zedinita, da morajo posnetki biti izbrisani s spletnega mesta.« je še izpostavil Luka Novak iz SAZOR-ja.

Zdaj veste. Potrebno bo najti konsenz in razumeti posledice dejanj posameznikov, podjetij in uporabnikov, ki pa imamo kajpak vsak dan kakšen nov izziv, če želimo prosto uporabljati vsebine na svetovnem spletu.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si/Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope