Pomik ure bo ene obremenil bolj, druge manj, razmislek o vplivu na naše zdravje in počutje pa je utemeljen, razlaga dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Za Radio Maribor je temeljito razložil razloge za pomik ure in posledice tega za naše spanje, počutje in zdravje. Prve tovrstne znanstvene raziskave so se pojavile v 70-ih letih prejšnjega stoletja. So tudi zelo različne, v nekaterih primerih tudi nasprotujoče si, ali pa niso dovolj natančne pri opredeljevanju vpliva na storilnost in uspešnost v službi in šoli, na naše vedenje in čustva, na pogostnost prometnih nesreč in nesreč pri delu, na samomorilnost in na pogostnost infarktov in kapi. Zato lahko izsledke v svoj prid obračajo tako nasprotniki kot zagovorniki režima premikanja ure na zimski in poletni čas.

"S historičnega vidika je bila osnovna motivacija za uvedbo režima varčevanja z dnevno svetlovo, kot so ga prvič uvedli leta 1916 v Veliki Britaniji, da bi dejavnost ljudi pomaknili v svetlo obdobje dneva. Po delovnem času bi jim ostalo še nekaj ur, da bi se lahko rekreairali in čas porabii zase. Zagovorniki teorij zarote bi rekli, da tudi zato, da bi lahko več trošili, ker naj bi raje nakupovali, ko je zunaj še svetlo. Motivi so bili zagotovom plemeniti, želja pa, da bi bili učinki na človekovo zdravje pozitivni. Mogoče so bili tudi deloma sebični, kot se razkrije pri implementaciji te prakse v druge države v Evropi. Najbolj je namreč ta praksa zaživela med 1. svetovno vojno zaradi varčevanja z energijo na vseh koncih in krajih in to zato, da bi bilo čim manj aktivnosti ponoči, ko je bilo treba kuriti petrolej ali porabljati druge vire energije«, razlaga dr. Stožer in dodaja, da je tudi Winston Churchill že imel pomisleke, ali bo ta režim imel posledice za človekovo zdravje.

Dejstvo je - večina ljudi prvih nekaj dni trpi zaradi premika ure. Spanec je pogosteje prekinjen, je manj kakovosten, za to, da se zazibljemo vanj, pa porabimo več časa kot običajno.

S sogovornikom smo se v daljšem pogovoru sprehodili po naštetih ukrepih in pojavih in nismo obšli drugih zanimivih dejstev spanja, hormonov in žlez, ki ga uravnavajo in sodelujejo pri tej dejavnosti, pri kateri navidezno ne počnemo nič. Ker pa dr. Stožer počne zelo veliko, med drugim je predstojnik Inštituta za fiziologijo na MF UM in predava tudi na medicinski fakulteti na Dunaju, smo pogoovr najprej začeli s tem. Vabimo k poslušanju.