Večina slovenskih domov je med kurilno sezono ogretih na od 19 do 22 stopinj Celzija. Foto: Pixabay
Večina slovenskih domov je med kurilno sezono ogretih na od 19 do 22 stopinj Celzija. Foto: Pixabay

V zimskem času narastejo stroški ogrevanja, ponekod ti znašajo več sto evrov mesečno, in na mestu so vprašanja o prihrankih. Zagotovo se sredi zime za menjavo peči ne boste odločili, a za razmišljanje do naslednje sezone je še dovolj časa.
"Trenutno beležimo največji upad prodaja oljnih in peletnih peči, tudi pri trdih gorivih in plinu. Velik porast prodaje je v sistemih talnega ogrevanja, vir ogrevanja pa so predvsem toplotne črpalke zrak-voda v kombinaciji s kamini, ko gre za hišo," poudarja Jože Holcman iz podjetja, ki se ukvarja s prodaja toplotne tehnike, THS.
Ko izbirate energent za ogrevanje, je treba pretehtati različne možnosti. Ali gre za stanovanje, hišo, kakšna je izolacija, lega in seveda temperatura, ki jo želimo v prostoru. Simon Tihec, strokovni sodelavec revije Varčujem z energijo svetuje: "Na razpolago je široka paleta načinov ogrevanja, jasno pa je, da so sodobne tehnike, na čelu s toplotnimi črpalkami, v tem trenutku najučinkovitejše. V tem načinu ogrevanja elektrika dobi pravo vrednost in od nje iztržimo največ."
Zapiranje radiatorjev ne pomaga
Ko pomislimo na varčevanje z energijo, pogosto pripremo radiator in mislimo, da smo s tem prihranili. A primerjalne študije kažejo nasprotno.
"Zapiranje radiatorjev ni učinkovito. Izvedene so bile meritve, v katerih so primerjali dve identični hiši, v eni so ponoči radiatorje priprli, v drugi ogrevanje popolnoma izklopili. Pokazalo se je, da sunki v nobenem primeru niso dobri ter dejstvo, da so stroški nižji, če radiatorjev popolnoma ne ugašamo," dodaja Tihec.
Država pomaga s subvencijami
Strošek predelave obstoječega načina ogrevanja v sistem s toplotno črpalko je lahko precejšen, odvisen pa je od obstoječe infrastrukture in dejstva, ali gre za stanovanje ali hišo. V primeru stanovanjske hiše, katere kvadratura je okoli 150 kvadratnih metrov, je lahko povprečen izdatek do 9.000 evrov.
Na drugi strani pa lahko država, kot navaja direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte, subvencionira do 60 % naložbe.
"Z lanskimi razpisi in v letošnjih smo subvencije za določene najbolj okoljsko obremenjene občine povečali do 60 % naložbe, nasploh pa lahko ljudje ob vgradnji toplotne črpalke pričakujejo 50 % subvencije Eko sklada."
Inšpektorat nadzira nespametno kurjenje
Po podatkih Inšpekcije za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor prejme na leto med 250 do 400 prijav, ki se nanašajo na nepravilnosti pri kurjenju. V zadnjem letu je Območna enota Maribor Inšpekcije za okolje in naravo prejela 30 prijav o sumu kurjenja z neprimernim energentom, močan dim in podobno, primere pa obravnavajo individualno in v skladu z zakonom.
Prisluhnite celotnemu prispevku: