Lista Marjana Šarca, stranka, ki jo vodi nekdanji predsedniški kandidat in kamniški župan Marjan Šarec, je bila do letošnjih volitev le majhna lokalna politična stranka. Toda sodeč po javnomnenjskih raziskavah, bo zanesljivo postala parlamentarna stranka.

Kamniški župan Marjan Šarec je lansko poletje napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah. Kandidiral je s podporo Liste Marjana Šarca - Naprej Kamnik in se uvrstil v finale, v drugi krog predsedniških volitev, kjer pa je, sicer le za nekaj odstotkov (dobrih 6 odstotkov), moral priznati premoč Borutu Pahorju. Že takrat so se pojavila vprašanja, ali bo Marjan Šarec, glede na uspeh na predsedniških volitvah, s svojo stranko sodeloval tudi na državnozborskih volitvah.

Listo Marjana Šarca (LMŠ) so sicer na pobudo kamniškega župana ustanovili maja 2014, pred zadnjimi lokalnimi volitvami, na katerih je Šarec z zmago v prvem krogu dobil svoj drugi županski mandat v Kamniku. LMŠ pa je dobila kar 14 sedežev v 29-članskem občinskem svetu. V začetku leta 2018 je LMŠ štela komaj nekaj več kot 300 članov. Toda zdi se, da ji je razmeroma lahko uspelo zbrati dovolj poslanskih kandidatov za kandidaturo v vseh 88 volilnih okrajih.

Kaj ponuja program LMŠ-ja?
LMŠ je imela sredi aprila zbor članov, ki je bil namenjen potrjevanju vodstva in programa stranke. Med ključnimi programskimi cilji so reforma političnega in volilnega sistema, skrb za varnost, ugled Slovenije v mednarodnem okolju, boj proti kriminalu in korupciji in ohranjanje naravnih bogastev. Slovenija pa mora postati evropski center informacijske in digitalne industrije.

Spremembo volilnega sistema so si zamislili z ukinitvijo okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. Prav tako bi ukinili državni svet, predsedniku republike pa bi podelili pristojnost, da imenuje ustavne sodnike, prav tako bi predsednik republike lahko podal odložilni veto na zakon.

LMŠ bi tudi ustanovil finančno policijo, zagotovil transparentnost javnega naročanja in davčno razbremenil regres ter 13. in 14. plačo. Med ukrepi v javni upravi navajajo povečanje osebne odgovornosti predstojnikov in uradnikov, med ukrepi v sodstvu pa omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve.

Večja vloga turizma
Prenovili bi javni zdravstveni sistem, ki bi zagotavljal stabilno financiranje zdravstvene oskrbe, se zavzeli za skrajševanje čakalnih vrst ter uvedli nacionalna in mednarodna skupna javna naročila v zdravstvu. V gospodarski politiki države bi večjo vlogo dali turizmu in v tem pogledu Sloveniji kot zeleni, butični destinaciji, kot "ekološkem biseru v srcu Evrope". Posodobili bi železniško infrastrukturo in pospešili razvoj javnega potniškega prometa.

Med cilji programa so tudi krepitev nacionalne identitete skozi šport in povečanje sredstev za vrhunski šport. Prizadevali bi si tudi za učinkovite ukrepe za osamosvojitev mladih, na drugi strani pa povišali najnižje pokojnine in vzpostavili povezan sistem dolgotrajne oskrbe za starejše.

V LMŠ-ju želijo tudi postopen dvig obrambnega proračuna proti 1,5 odstotka BDP-ja. Stebra zunanje politike pa bi ostala EU in čezatlantsko partnerstvo.