Župane volimo neposredno.

Kandidat za župana je lahko vsak polnoletni državljan Slovenije ali državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. Kdo bo kandidat, določijo stranke in volivci v občini, izbrati pa morajo med posamezniki, ki imajo stalno prebivališče v občini. Kadar določa kandidata skupina volivcev, je treba priložiti najmanj dva odstotka podpisov od števila volivcev v tej občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500.

Volitve župana so preproste: v prvem krogu se pomerijo vsi kandidati za župana. Če eden izmed njih že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov podpore, je zmagovalec že po prvem krogu, sicer pa gresta dva z najboljšim volilnim izidom v drugi krog. V drugem krogu zmaga tisti, ki dobi več podpore volivk in volivcev. Volivec pri glasovanju obkroži številko pred enim kandidatom.

Število svetnikov je odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini.

Kdo lahko voli in je izvoljen za svetnika?

Kandidate za člane občinskega sveta v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj en odstotek od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 1000. Lahko pa kandidate določijo politične stranke v občini.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in tudi polnoletni državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Tujci iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne morejo biti voljeni, lahko pa v občini stalnega bivališča oddajo glas.

V narodnostno mešanih občinah imata narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Kako volimo občinske oziroma mestne svete?

Zakon o lokalnih volitvah nalaga, da če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem načelu. To pomeni, da se glasuje o posameznih kandidatih. V uporabi je večinski sistem relativne večine. To ne pomeni, da mora kandidat osvojiti večino vseh glasov v volilni enoti, ampak zadostuje že en glas več od drugega najboljšega kandidata po številu dobljenih glasov volivcev. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta volijo v volilni enoti.

Če šteje občinski svet 12 ali več članov, se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Za ta način velja pravilo glasovanja o seznamih kandidatov in ne o posameznih kandidatih. Volivke in volivci torej glasujejo le za celo listo, v njej pa šteje vrstni red kandidatov.

Zdaj znova igra vlogo velikost občine. Če se namreč glasuje o listah kandidatov v občini, ki je ena volilna enota, se mandati dodelijo listam po zaporedju najvišjih količnikov. Ti se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta. Z liste je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Če je v (večji) občini več volilnih enot, pa se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Ker gre za proporcionalni volilni sistem, se glasovi, ki po prejšnjem izračunu "ostanejo", razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se znova ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov. Istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem pravilu, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

Če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov, odloči o dodelitvi mandatov med dvema listama žreb.

Spolne kvote

Tudi na lokalnih volitvah velja spolni prag, torej mora politična stranka, lista ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, kandidate izbrati tako, da je na listi vsaj 40 odstotkov moških ali žensk, prav tako morajo kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Če so na listi uvrščeni le trije kandidati, mora biti najmanj en predstavnik vsakega od spolov.