Volivke in volivci so se na zadnje državnozborske volitve leta 2018 na volišča podajali v času gospodarske rasti in blaginje. Izrazi, kot so karantena, samotestiranje in virusna mutacija, niso bili del vsakdanjega besedišča, vojne so se zdele oddaljene, ljudje pa niso s tolikšno zaskrbljenostjo spremljali skokovite rasti cen hrane, energentov in surovin. O tem, kako je burno dogajanje vplivalo na pričakovanja in zahteve ljudi ter delovanje političnih strank, smo vprašali predstavnike treh slovenskih javnomnenjskih agencij – Mediane, Valicona in Parsifala –, ki z anketami in analizami redno merijo družbenopolitični utrip v Sloveniji.

Direktor javnomnenjske agencije Valicon Andraž Zorko kot eno glavnih razlik med letoma 2018 in 2022 poudarja, da ob zadnjih volitvah v državni zbor z današnje perspektive ni bilo ne 'velikih' tem ne resnejših izzivov. Kot je dejal, se je takšen družbeni kontekst leta 2018 prelil tako v nizko volilno udeležbo – svoj glas je oddalo 52 odstotkov volilnih upravičencev – kot v sam izid volitev. Parlamentarni prag je namreč prestopilo devet strank, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.

Tokrat so volivci soočeni s popolnoma drugačnimi vprašanji in skrbmi. "Soočeni smo s posledicami epidemije, ki še vedno traja, z vojno v Ukrajini, ki posledice šele prinaša, z inflacijo, ki je za določen del populacije neznanka, energetsko krizo, morebitno gospodarsko recesijo," je naštel. Na nov družbeni kontekst se morajo odzivati tudi politične stranke. "Če so se nekoč stranke odzivale na lokalne izzive, so tokrat postavljene pred odločanje in zavzemanje stališč do teh, ki so predvsem globalne, za veliko njih pa tudi dokaj nove in neznane," je dejal. Po njegovem mnenju bi morale tokratno predvolilno obdobje zaznamovati predvsem vrednote, kot so mir, stabilnost, solidarnost in morda manj ambiciozna, a predvsem varna prihodnost.

Ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt ocenjuje, da se politiki in politične stranke na spremenjene okoliščine odzivajo dobro: "Doslej, preden so se kampanje dejansko začele, ni bilo slišati več razkolov na partizane in domobrance. Končno. Se pa zaostruje retorika na temo gospodarstva. Opozicija vztraja, da je vlada naredila nepopravljivo škodo z zadolževanjem, vlada vztraja, da smo zadolženi manj kot drugi in po najnižjih obrestnih merah. Ob tem poudarja pomembno razliko za volilno telo – če so ideološke delitve ljudje razumeli, pa uspešnost gospodarstva presojajo spet "po levi in desni, ne po dejanskih kazalnikih". Opazna delitev po njeni oceni ostaja tudi na razmerju stabilnost v primerjavi s svobodo.

Da svet ni več tako stabilen, kot je bil ob zadnjih parlamentarnih volitvah, pritrjuje tudi vodja tržnih in javnomnenjskih raziskav pri agenciji Parsifal Dane Kostrić. "Zdaj imamo več nepredvidljivih situacij in takšno stanje nas vodi k določenim pričakovanjem. Trenutna pričakovanja in zahteve so usmerjeni predvsem v reševanje težav," je dejal. V letu 2018 je bilo po njegovih besedah v ospredju vprašanje, kdo bo s kom sodeloval in s kom ne, letos pa se bo težko izogniti temam, kot so povišanje cen hrane, cen energentov, varnost, naraščajoča inflacija, delovanje gospodarstva. "Prav tako bo verjetno v ospredju ukrepanje vlade v času epidemije covida-19," podobno kot direktorica Mediane ocenjuje tudi predstavnik Parsifala Kostrić.

Od boja proti virusu do vojne v Ukrajini

Po mnenju Andraža Zorka iz Valicona je epidemija novega koronavirusa, katere začetek je marca 2020 sovpadel z zamenjavo vlade, družbo razdelila na novi, do sedaj nezaznavni osi, ki sicer ni nastala z epidemijo, je pa z njenim pojavom prišla na površje. To se po njegovem opažanju najbolj izrazito vidi pri odnosu do cepljenja. "Če smo na eni strani lahko opazovali pozitivne vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost, razumevanje, smo bili na drugi strani priča tudi nestrpnosti, egoizmu, pa tudi manifestaciji nezaupanja v sistem in sploh v vse, kar je uradnega," je dejal. Kot družba smo po njegovi oceni polarizirani bolj kot kdaj koli po osamosvojitvi, in to na dveh različnih oseh. "Zato ne preseneča, da imamo tokrat toliko novih strank, ki niso samo nove, temveč so tudi nove vrste," poudarja.

Janja Božič Marolt iz Mediane pritrjuje, da so posledice, ki jih je epidemija na ljudeh pustila z negativnimi zdravstvenimi učinki in številnimi umrlimi, nedvomno vidne. "Hkrati pa ljudje niso pozabili finančnih spodbud, bombončkov in bombonjer," je dodala. V času, ko se je stanje v povezavi z novim koronavirusom umirjalo in se je prebivalstvo že spogledovalo z bolj sproščenim ozračjem, se je začela vojna v Ukrajini. Te dni po besedah direktorice Mediane tako prihaja v ospredje vpliv vojne, "ki je poenotila narod v dobrodelnosti in pripravljenosti organiziranega sprejemanja beguncev, razdelila pa javno mnenje glede pošiljanja diplomatov na vojno območje". Kot opaža, lahko pogosteje kot kdaj koli doslej v množičnih tradicionalnih medijih zasledimo pohvale slovenskega vodenja Sveta EU-ja, vse pogosteje pa je opaziti dve nasprotujoči si "resnici" v medijih na katero koli temo, vezano na politiko. "Pa najsi gre za uspešnost gospodarstva ali skrb za podeželje in zeleno energijo," je ponazorila in dodala, da imajo posledično volivke in volivci na izbiro stranke s tradicijo in starimi ali novimi voditelji oziroma voditeljicami in številne manjše stranke, ki jim je uspelo najti svoje nišne podpornike.

Da se je splošna zaskrbljenost med prebivalstvom v zadnjih tednih osredinila na dogajanje v Ukrajini, zaznavajo tudi na Parsifalu. "Od politike se pričakuje, da se v največji meri zagotovi varnost ter da jih vpliv vojne čim manj prizadene. V eni izmed zadnjih raziskav, ki smo jih opravili, je bila na prvem mestu izpostavljena skrb za poviševanje cene hrane, na drugem mestu skrb za povišanje cen energentov, na tretjem mestu skrb o gospodarskih posledicah in na četrtem mestu skrb, da bi se vojna razširila tudi na preostale države," je povedal vodja tržnih in javnomnenjskih raziskav pri agenciji. Ob dogajanju v zadnjih dveh letih sicer opaža tudi, da so določene vrednote prišle v ospredje le začasno. "Predvsem je bilo opaziti, da se ljudje močno poenotimo, ko gre za vprašanje varnosti in pa predvsem zdravja," je pojasnil Kostrić.

Da se prebivalstvo lahko mobilizira, dokazal referendum o vodi

Poleg menjave vlade sredi trenutnega mandata, pandemije in vojne v Ukrajini pa je na družbenopolitični prostor v Sloveniji vplival še en dogodek, ki je po mnenju Zorka nakazal določen prelom s preteklimi praksami volivk in volivcev. Gre za referendum o zakonu o vodi, ki se ga je udeležilo skoraj 46 odstotkov volilnih upravičencev, kar je ena najvišjih udeležb na referendumih v zgodovini samostojne Slovenije. Proti spremembam zakona je ob tem glasovalo skoraj 87 odstotkov vseh, ki so oddali svoj glas. V koaliciji so po referendumu trdili, da so bili volivci zavedeni, z druge strani pa so prihajale ocene, da je bila tako množična zavrnitev predloga tudi oblika nezaupnice vladni koaliciji.

Sorodna novica Proti noveli zakona o vodah glasovalo več kot 674 tisoč volivcev

Referendum o vodah je po mnenju direktorja Valicona pokazal tudi, da volivce lahko aktivira le eno samo vprašanje, ki mobilizira civilno družbo in množično na volišča privabi tudi mlajšo populacijo. "Zahteve so danes zagotovo bolj konkretne, oziroma, bolje rečeno, volilna baza prihodnjih volitev je danes bolj zahtevna. Z leporečenjem, šalami, metaforami in retoričnimi puhlicami se tokrat ne bo prišlo daleč," pred volitvami napoveduje direktor Valicona.

V agenciji Mediana po letu 2018 sicer zaznavajo rahel trend rasti zanimanja za politiko, a izsledki mednarodne licenčne raziskave Mediana TGI kažejo, da politika v Sloveniji še vedno "zelo zanima" le vsakega desetega Slovenca, "zanima" pa štiri od desetih prebivalcev. "Med mladimi v splošnem še ne zaznavamo trendov rasti zanimanja, je pa delež tistih, ki jih politika zelo zanima, večji kot v povprečju in se giblje okrog 13 odstotkov v starosti do 24 let," je rezultate raziskave povzela Janja Božič Marolt.

"Pot do volitev bo tanka kot rezilo dobro nabrušenega noža"

Dane Kostrić iz Parsifala v okviru predvolilnega boja pričakuje, da bodo volivci pozornost namenili programom strank in se odločali tudi na podlagi tega, kako so posamezne stranke svoje obljube izpolnjevale v preteklosti. Ob tem je dodal, da ne bi presenečen, če bi se pojavila še kakšna zgodba, ki se "hrani " za zadnji teden pred volitvami.

Po oceni direktorice Mediane Janje Božič Marolt lahko do volitev pričakujemo, da bodo diskurz med politiki najbolj zaznamovali grobi osebni napadi z zmerljivkami in žaljivkami, laži in potvorbe dejstev, ocenjevanje vladnega reševanja covidne krize in izrekanje za ohranitev vlade Janeza Janše ali proti njej. Ob tem je poudarila, da volilno telo ves čas hlepi po poštenih, etičnih, sposobnih, učinkovitih ljudeh v politiki. "Morda bolj kot pred zadnjimi volitvami pa se izkazuje potreba po močni, odločni osebnosti, kar ugotavljamo tako v kvalitativnih kot kvantitativnih raziskavah," opaža. Raziskave Mediane ob tem kažejo tudi, da ljudje ob tem pričakujejo predvsem, da se bo politika začela ukvarjati z ljudmi, ne pa sama s sabo. "Velika so pričakovanja za urejanje razmer v zdravstvu, dostojne razmere za upokojence in mlade, ohranjanje socialne države," je naštela Janja Božič Marolt.

Volivke in volivci bodo po mnenju direktorja Valicona Andraža Zorka na tokratnih volitvah ob vseh turbulencah, ki pretresajo družbo in svet, pri kandidatih in strankah iskali predvsem neke vrste pomiritev in zanesljive znake kompetenc ter odločnosti, ki so potrebni za vzpostavitev zaupanja. "Zaupanje v politiko je že leta nizko, a okoliščine so takšne, da bodo volivci iskali tistega oziroma tiste, ki jim lahko vsaj malo zaupajo," meni Zorko. A kljub splošnemu nezaupanju v politiko je po njegovem mnenju "prostora za napake vsaj toliko kot za izboljšave in pot do volitev bo tanka kot rezilo dobro nabrušenega noža".