Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard, glavna favorita za letošnjo zmago na Dirki po Franciji. Foto: EPA
Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard, glavna favorita za letošnjo zmago na Dirki po Franciji. Foto: EPA

Michael Rasmussen je štirikratni zmagovalec etap na Dirki po Franciji, dvakrat je bil tudi najboljši v gorskem seštevku, danski kolesar pa je znan tudi po tem, da so ga zaradi suma jemanja prepovedanih poživil poslali domov v zadnjem tednu Toura, ko je vodil v skupnem seštevku.

Rasmussen, ki je v teh dneh strokovni komentator za Tour na danski televiziji, je ponudil danski zorni kot na dvoboj Vingegaard – Pogačar. Pravi, da ni mogoče, da Pogačarja ne maraš, vseeno mu je, kdo zmaga, pomembno mu je le, da bo tesen boj vse do Pariza.

Meni pa, da zadnji vzpon devete etape ustreza Vingegaardu in da bi lahko lanski zmagovalec danes pred Pogačarjem pridobil 30 sekund.


Michael Rasmussen, dobrodošli v podkastu Tour 202. Odličen dan za Dance v osmi etapi z zmago Madsa Pedersena. Povejte več o njem.
Spoznal sem ga že, ko je bil osem let star. Zelo sem srečen, da mu je spet uspelo dobiti etapo na Touru. Že kot mlad kolesar je bil zelo nadarjen. Bil je eden najboljših mladincev na svetu, ko je tekmoval z Mathieujem van der Poelom. Potem se je tudi takoj izkazal med najboljšimi. Na svoji prvi dirki po Flandriji je bil drugi. In le dokazal je, da je fant za prihodnost.

Zelo sem bil vesel, ko je Pogačarju uspel povratek v šesti etapi, ko se je držal Vingegaarda na Tourmaletu in na koncu zmagal, pa še razpolovil zaostanek. Zdaj imamo zanimiv Tour. Upam, da bomo imeli res lepo bitko vse do Pariza. To ljudje želijo videti. Ne želijo videti, da bi bil en kolesar boljši od ostalih. Nočemo videti dvoboja Real Madrida in mladinske ekipe.

Michael Rasmussen o 6. etapi

Deluje tudi zelo simpatičen kot mnogi kolesarji na tem Touru. Kakšen je, ko ni na kolesu?
On je zelo kul tip. Dober fant za druženje, ne mara mlatenja prazne slame. Kar vidiš, to dobiš.

Dansko kolesarstvo je v vzponu v zadnjih letih. Danska ima veliko adutov, tudi v različnih tipih dirk in etap. Kako je do tega prišlo?
Moramo se vrniti malo nazaj. Veliko teh otrok je pred kakšnimi 15 leti dobilo navdih, tudi njihovi starši. Kolesarstvo so vzeli za svoje. Tedaj se je ustvarila zelo široka množica tekmovalcev. To ti omogoča, da imaš številčnejšo in zato boljšo elito. Mads Pedersen je s Sørenom Kraghom Andersenom tekmoval že pri desetih letih. Drug proti drugemu so se merili, v mladinski konkurenci pa v konkurenci do 23 let, in ko imaš dobro konkurenco, kakovostne tekmece, tudi sam postaneš boljši.

Vaš pogled na slovensko kolesarstvo, ki je v zadnjih letih prav tako v vzponu.
Tudi slovensko kolesarstvo je mali čudež. S tako majhnim prebivalstvom proizvedete toliko zvezdnikov. Ne pa zanemariti zgodovine kolesarstva v Sloveniji. Še vedno se spomnim, ko je Jani Brajkovič kot zelo mlad tekmovalec postal izjemno konkurenčen. Pomembna se mi zdi tudi močna vez z Italijo, kamor odide veliko Slovencev. Vsi skupaj so del kolesarske kulture. Zdaj imate kolesarja, ki spadata med najboljše na svetu, v ozadju pa so kolesarji, kot sta Mezgec in Mohorič. Prav neverjetno je, kakšno reprezentanco lahko sestavite iz relativno majhne države.

Kakšna vaša zgodba, izkušnja s slovenskimi kolesarji, ko ste bili še aktiven tekmovalec?
Spomnim se, kako sva z Janijem Brajkovičem tekmovala ob ledeniku na Dirki po Nemčiji. To je bilo leta 2005, v eni njegovih prvih sezon v profesionalnem kolesarstvu. Tedaj je še tekmoval v konkurenci do 23 let, pa smo vsi že vedeli, da bo imel odlično kariero, kar je potrdil, ko je dobil Dirko po Dofineji.

Michael Rasmussen je na Dirki po Franciji dobil štiri etape, v letih 2005 in 2006 je v Pariz prispel tudi kot najboljši hribolazec. Tudi na Dirki po Španiji je dobil etapo, in sicer leta 2003. Senco na njegovo kariero je sicer vrgel sum na dopingiranje. Foto: EPA
Michael Rasmussen je na Dirki po Franciji dobil štiri etape, v letih 2005 in 2006 je v Pariz prispel tudi kot najboljši hribolazec. Tudi na Dirki po Španiji je dobil etapo, in sicer leta 2003. Senco na njegovo kariero je sicer vrgel sum na dopingiranje. Foto: EPA

Osrediniva se na trenutno dogajanje na Dirki po Franciji. Vingegaard in Pogačar sta glavna favorita za skupno zmago. Danski zorni kot nas zanima. Kako gledate na njuno rivalstvo in kako menite, da se bo vse skupaj razpletlo v naslednjih dveh tednih?
Zelo sem bil vesel, ko je Pogačarju uspela vrnitev v šesti etapi, ko se je držal Vingegaarda na Tourmaletu in na koncu zmagal, pa še razpolovil zaostanek. Zdaj imamo zanimivo Dirko. Upam, da bomo imeli res lepo bitko vse do Pariza. To ljudje želijo videti. Ne želijo videti, da bi bil en kolesar boljši od drugih. Nočemo videti dvoboja Reala Madrida in mladinske ekipe. Želimo videti izenačen in pošten boj. Z Jonasom in Pogačarjem to tudi imamo.

Tako razmišljate, kljub temu da ste Danec?
Sam bi glasoval za Pogačarja, ampak mi je v bistvu vseeno, kdo zmaga, ali bo Danec ali Slovenec. Želim le spremljati dobro dirko.

Na testiranjih pred Tourom je imel najboljše rezultate doslej. Podpira ga tudi zelo dobra ekipa. Ima dober razlog, da je samozavesten. Mogoče je postal malo preveč samozavesten na Tourmaletu, namesto da bi se ozrl nazaj in pogledal Pogačarja ter videl, kako se dejansko počuti. Gledal je samo naprej in videl svoje številke. Običajno, ko Jonas ustvari toliko vatov, toliko moči, potem mu drugi ne morejo slediti. A tokrat mu je Pogačar sledil. Mislim, da je to razlog za skrb.

Michael Rasmussen o Jonasu Vingegaardu

Povejte več o Jonasu Vingegaardu. Letos deluje izjemno močan, še bolj kot v lanski sezoni, ko je seveda dobil Dirko po Franciji.
Bolj samozavesten je letos. Razen slabšega dneva, ki ga je imel na dirki Pariz–Nica, je povsod zmagoval. Na testiranjih pred Tourom je imel najboljše rezultate doslej. Podpira ga tudi zelo dobra ekipa. Ima dober razlog, da je samozavesten. Mogoče je postal malo preveč samozavesten na Tourmaletu, namesto da bi se ozrl nazaj in pogledal Pogačarja ter videl, kako se dejansko počuti. Gledal je samo naprej in videl svoje številke. Običajno, ko Jonas ustvari toliko vatov, toliko moči, potem mu drugi ne morejo slediti. A tokrat mu je Pogačar sledil. Mislim, da je to razlog za skrb. Tadej je dejansko lahko sledil Jonasu na vzponu nad 2000 metrov. Kar bi običajno moralo ustrezati Jonasu. Toda tokrat ga je Pogačar ugnal. To se zdi zelo obetavno za naslednjih 14 dni.

Deveta etapa se bo končala na Puy de Dome. Komu menite, da bolj ustreza vzpon? Vingegaardu ali Pogačarju?
Mislim, da Puy de Dome bolj ustreza Jonasu. Iz dveh razlogov. Najprej, zelo zahteven je. Naklon je v zadnjih štirih kilometrih 12-odstoten, kar odgovarja Jonasu. Ker je Jonas morda štiri, pet kilogramov lažji od Pogačarja. In potem bo za povrh 33 stopinj Celzija. In običajno Jonas v vročem vremenu deluje bolje kot Pogačar. Torej, če moram napovedati, bi rekel, da bo Jonas jutri pridobil približno 30 sekund. In seveda upam, da jih bo Pogačar pridobil nazaj, ko bodo šli čez nekaj dni na Colombier.

Pogačar in Vingegaard pričakujeta vulkanski spektakel na Puy de Dome, mitski vzpon, na katerem se bo končala današnja, 9. etapa.

Veliko bo še gorski ciljev do konca. Kaj pa vloga Wouta van Aerta? Kako on vpliva na dinamiko v ekipi Jumbo Visma?
No, on je prosti strelec. Toda hkrati, ko šteje, je tam. In to je prejšnji dan dokazal na vzponu Cambasqueu. Za Jonasa je opravlil izjemno delo, a Jonasu tega preprosto ni uspelo izkoristiti. Van Aert pa je tudi super zvezda. Želi si dobiti etape, ko ne vozi v službi ekipe.

Kaj pa razmerje med ekipama Jumbo in UAE, razmerje moči obeh ekip?
To je tako, kot bi imeli Barcelono proti Realu Madridu in Messija proti Ronaldu. Imate dve najboljši ekipi na svetu z dvema najboljšima kolesarjema. Tako lahko le pričakujemo izjemno izenačen boj vse do Pariza.

Kdo je Messi, kdo je Ronaldo?
Tega ne vem. Ali pač. Mogoče je Jonas bolj Ronaldo. On je priden fant, ki ves čas vadi. In Pogačar je tisti, ki dela čarovnije.

Lani smo se v podkastu Tour 202 pogovarjali z danskim kolesarskim navijačem. Rekel je, da je Tadej Pogačar zelo priljubljen na Danskem. Lahko kaj več o tem poveste?
Mislim, da ni mogoče, da ne maraš Pogačarja. Vse je pri njem tako enostavno. Tako rad dirka. Samo tekmovalno številko mu morate namestiti na kolo in že leti. Hkrati je pa tudi zelo zabaven in super osebnost.

Tour 202: Pogačar je kot Messi, Vingegaard kot Ronaldo