Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivanka Čoha, rojena Kete iz Lokavca pri Ajdovščini, je pri svojih 100 letih pravi zaklad življenjskih modrosti, ki jih v starem barvitem narečju Vipavske doline nevsiljivo pripoveduje mlajšim rodovom. Rojena še v času Franca Jožefa, predstavlja živo vez med »zlatimi starimi časi«, ki so se dokončno poslovili s prvo svetovno vojno ter poznejšim nastopom fašizma, okupacije in revolucije. Iskrena pripoved preproste žene iz katere veje modrost resnično prevzame pozornega gledalca.
Pripoved Alojza Arka, ki se po uboju očeta in bratov leta 1942 pridruži protikomunističnim enotam in preživi strahote teharskega taborišča po koncu vojne, je pretresljiv dokument o nesmislu in razsežnosti bratomorne vojne in revolucije. Pretresljivo pričevanje, ki nas spodbuja k sožitju in opominja, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Marija je bila rojena leta 1924 v Vodicah nad Ljubljano, živi v Svečah in sodi med najbolj domoljubne in zaslužne Slovenke na Avstrijskem Koroškem. Njeno doživeto pričevanje se dotakne razmer v Kraljevini Jugoslaviji pred vojno, šolanja na učiteljišču in vojnih dogodkov, ko je postala učiteljica. Leta 1945 se je umaknila v Avstrijo in se poročila s slovenskim, političnim in kulturnim delavcem Valentinom Inzkom. (Koroški diplomat in politik Valentin Inzko je njun sin). Izjemno dragoceni so njeni spomini na kulturno in politično delovanje po vojni in zlasti tragično izgubo enotnosti v skupnosti, ki jo je spodbudil jugoslovanski režim. Marija Inzko je priča izgubljanju slovenske identitete v vsej generaciji rojakov, ki so podlegli nemškemu raznarodovalnemu pritisku.
93-letni Alojz Hribšek je zdaj duhovnik v ZDA, pred tem pa je prehodil pot revnega dolenjskega fantiča in salezijanskega gojenca, ki je v vrtincu druge svetovne vojne postal domobranski obveščevalec. Med begom leta 1945 so ga na Koroškem zajeli partizani, a se je čudežno rešil v Italijo. Od tam je po študiju odšel v ZDA, kjer je vodil slovensko župnijo. Izvrsten spomin in iskrena pripoved odlikujeta pričevanje, v katerem se je zlasti podrobno posvetil dogodkom maja 1945.
Avgust Korošec je kanadski Slovenec s širokim kavbojskim klobukom. A ko smo ga posneli na obisku v Ljubljani, je oblekel sovjetsko vojaško uniformo. Pripovedoval je o trdi, a izjemno zanimivi življenjski poti, od otroštva v ljubljanskem predmestju in partizanov, do šolanja v Rusiji, zapora na Sv. Grgurju v času informbiroja, do bega v tujino. Koroščevo pričevanje odlikujeta klena pripoved in neposredna govorica, ki ima zlasti v opisih trpljenja na Golem otoku oz. Grgurju tudi veliko zgodovinsko vrednost.
Zdenka Virant Jan je devetdesetletna učiteljica in režiserka iz Barilocheja v Argentini, a po jeziku in kulturi zavedna Slovenka. V pričevanju je obudila spomin na razmere v Jugoslaviji pred vojno ter na delitev duhov in vzdušje med dijaki v času okupacije, ko je maturirala na poljanski gimnaziji. V Argentini se je zaposlila v laboratoriju mednarodnega podjetja Shell. Znana je po zavzetem prostovoljnem delu za slovensko skupnost.
Rojen je bil leta 1935 v Vrbljanjah pod Krimom v premožnejši kmečki družini, ki jo je zelo prizadela revolucija. Živo obudi spomin na potek vojne v njihovih krajih, pojav partizanov, divjanje okupatorja, poboj Romov. Po vojni je živel kot slovenski politični begunec v Avstriji, in o tem obdobju pravi, da so bila to njegova najlepša leta. Kmalu po prihodu v Argentino pa so ustanovili veliko družinsko podjetje, ki se je razširilo iz Argentine v sosednje države. Gospod Tone je izvrsten rezbar, njegove umetnine krasijo številne cerkve, poleg tega pa je avtor kulis za skorajda vse gledališke predstave in proslave v Slovencev v Buenos Airesu.
»Živimo po slovensko, kolikor se le da,« pove 87-letna Ivanka Kržič, poročena Zorko, doma iz Loža, ki od leta 1949 živi v Argentini. Zelo podrobno opiše, kako se je mama razjokala ob prihodu Italijanov aprila 1941, a pozneje je njihova dolina padla v primež revolucije in državljanske vojne, ki je njihovo družino razbila in razselila. »Poglejte« in pokaže sliko svojih 9 otrok, 24 vnukov in 7 pravnukov, »To je Slovenija izgubila.« V mislih ima tragedijo odhoda v tujino, kjer sta si z možem ustvarila nov dom in našla drugo domovino.
Janez Bitenc, rojen leta 1929 je sin predvojnega profesorja matematike, Mirka Bitenca, ki je bil med vojno oficir v kar treh vojskah, kraljevi jugoslovanski, domobranski in četniški, po vojni pa obsojen na t.i. Bitenčevem procesu. Janez opisuje usodo svojega očeta, predvsem pa so dragoceni njegovi spomini na strahote taborišča v Teharjah, ki jih je preživel kot mladoleten domobranec. Po vojni je kot dijak zbežal čez mejo ter si ustvaril kariero v tujini. Vendar je bilo domotožje neizmerno.
Marjan Loboda, rojen v Ljubljani, je bil dolga leta ena vodilnih osebnosti slovenske skupnosti v Buenos Airesu. V pričevanju, skozi prizmo zvedavega otroka, natančno popiše svoje spomine na vojne dni ter umik na Koroško skupaj z mamo. Izpostavlja visoko raven kulturnega delovanja ter šolskega sistema, ki so ga uspeli vzpostaviti begunci na Koroškem in jim je poznenje tudi pomagal pri ohranitvi slovenske kulture in jezika v Argentini. Več let je bil predsednik Zedinjene Slovenije in dejaven v Slomškovem domu v Buenos Airesu.
Pavlina Urlich Dobovšek je pri svojih 90-letih izvrstna pričevalka preteklega stoletja z nadvse zanimivo življenjsko izkušnjo. Njen oče je bil dekorater Franca Jožefa, pred vojno je bila kot mladenka na počitnicah v Nemčiji in videla tudi nastop Hitlerja. Med italijansko in nemško okupacijo je delala na Radiu Ljubljana, medtem ko je mož sodeloval z Angleži in bil preganjan tudi s strani domobranske policije. Po vojni jo je nova oblast zaprla, a ji je uspelo po tajnih zveza pobegniti v Švico. Pozneje se je naselila v Argentini, kjer je bila desetletja vodilna osebnost na področju humanitarnega dela.
Dr. Marko Kremžar politik in literat je ena osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, čeprav ima za seboj bogato kariero v gospodarstvu. V pričevanju je obudil spomin na svoja mladostna leta v Ljubljani, državljansko vojno, domobransko izkušnjo, umik na Koroško ter trpljenje po vrnitvi v Slovenijo. Slikovito opiše umik v emigracijo in svojo osebno rast, ter rast slovenske skupnosti v Argentini ob tem da zanimivo analizira tudi aktualno dogajanje v domovini.
Lučka Kralj Jerman, slovenska glasbenica, ki sedaj živi pod Andi, se je rodila leta 1934 v Gorici, v družini znamenitega primorskega voditelja iz časov fašizma dr. Janka Kralja. Njen mož France Jerman, je bil s še tremi sinovi udeleženec zimskih olimpijskih iger za argentinsko reprezentanco. V svojem pričevanju govori predvsem o svojem očetu dr. Kralju, o katerem je napisala tudi knjigo, o fašističnem preganjanju ter o hudih preizkušnjah njene družine zaradi revolucionarnega nasilja med vojno.
Ob nedavni smrti novinarja, publicista in političnega zapornika Viktorja Blažiča, bomo v seriji izjemoma objavili njegovo zadnje, še neobjavljeno pričevanje, ki ga je pred dobrim letom posnel Jože Možina. V skoraj 2 uri dolgem pogovoru Viktor Blažič razgrne svoje mladostne spomine. Glavnino pričevanja nameni obdobju vojne, svojim partizanskim letom, novinarskemu delu, ter sodelovanju v aferi Kocbek zaradi katere se je znašel v zaporu.
Dinko Bertoncelj, rojen 1928, prvi slovenski himalajec in vrhunski argentinski alpinist z vrsto prvenstvenimi vzponi, nam v prvi epizodi serije Pričevalci odstre svojo izredno zanimivo pa tudi nevarno življenjsko pot: Od rodnih Jesenic, Avstrije, Antakrktike, ZDA do Bariloch, mesta na jugu Argentine, ki ga obkrožajo številne gore, ki jih je prvi preplezal. Dinko je odličen pripovedovalec, ki ne govori le o višinah gora ampak odpre tudi globino svojega duhovnega sveta in čustvovanja.
Neveljaven email naslov
