^{marec 2021| nazaj}

Po 31 letih se je letos končal stečaj Iskre Delte, nekoč vodilnega podjetja na področju informacijske tehnologije. Glavni razlog za rekordno trajanje stečaja je bil spor glede poslovnih prostorov v Zagrebu med Iskro Delto in preostalimi etažnimi lastniki. Stečajni postopek je vodil odvetnik Srečko Jadek, ki ravno zaradi teh odprtih zadev, stečaja ni mogel zaključit, čeprav so bili vsi upniki poplačani že v devetdesetih letih.

Cesta do Tama in zaključka stečaja

Po podatkih Vrhovnega sodišča je v Sloveniji 139 stečajnih postopkov trajalo ali še traja več kot desetletje, 24 pa več kot dve desetletji. Tako že skoraj četrt stoletja traja stečaj mariborskega TAM-a, še enega uspešnega jugoslovanskega podjetja. Celoten sistem TAM je obsegal 16 družb in že tu so se po besedah stečajne upraviteljice Vere Zavrl, ki stečaj vodi, pojavile težave: “Začel se je kot stečaj 16 družb. Leta 1997 je bil nato združen kot enoten stečaj in nato na podlagi sklepa višjega sodišča zopet razdružen in, te razdružene stečajne postopke je prevzel samo eden stečajni upravitelj.” Stečaj večine družb v sistemu TAM je že zaključen, a odprta ostajata še vedno stečajna postopka matične družbe TAM in odvisne družbe TAM Trade.

Da stečaj teče tako dolgo, so pomembno vplivali tudi dolgotrajni sodni postopki. A dolgotrajnost še ne zagotavlja tudi boljšega poplačila upnikov. Tako je, na primer, Vrhovno sodišče odločilo, da mora TAM vrniti varščino 500 tisoč evrov kupcu Tamovega kompleksa ter ob tem “plačati še kar za 600 tisoč evrov zamudnih obresti” je pojasnila Zavrlova. Vse to vpliva na stroške stečaja, ki so se do danes povzpeli na 16,6 milijona evrov. Stečajna masa v višini 73 milijonov evrov je zadoščala za poplačilo delavcev. Ostali upniki bodo v večji meri ostali nepoplačani, saj je skupna vsota priznanih terjatev znašala več kot 423 milijonov evrov.

Upniki menijo, da bi moral biti stečaj že končan. Aktualni stečajni zakon določa, da lahko stečajni upravitelj prenese preostale terjatve na upnike in postopek zaključi – a upraviteljica Zavrl pravi, da za TAM velja še stari zakon, po katerem je to pristojnost sodišča. Posledično ne sodišče, ne upraviteljica doslej tega nista storila.

Zavrl predvideva, da se bo stečaj Tama letos le zaključil. Odprte so še zadnje tri zadeve. Med njimi sodni spor okrog premoženja v Srbiji in v Sloveniji izterjava 3,9 milijona evrov od Mirka Žagarja – prvotnega stečajnega upravitelja Tama, ki je podjetje oškodoval v aferi Pompe. Zadnja zadeva je nekaj sto metrov ceste v lasti Tama. Za njen prevzem se že štiri leta dogovarjata država, ki ji cesta pripada, a je ne potrebuje, in mariborska občina, ki cesto želi. Na občini so komentar, zakaj še vedno ni dogovora o 25 tisoč evrov vredni cesti, zavrnili. Prav tako je izjavo zavrnila pogajalka na strani države - višja državna odvetnica Lucija Gorišek Perc. Njen nadrejeni, generalni državni odvetnik Jurij Groznik, je povedal, da so dogovori v sklepni fazi in jim je v interesu “da pustimo vse deležnike, da se že dokončno dogovorijo in rešijo vprašanja o tem manjšem delu ceste, ki za Mestno občino Maribor dejansko predstavlja velik interes.”

_{Še vedno odprti veliki stečaji}

SCT - desetletje kasneje si upniki poplačila ne obetajo

Po zlomu SCT-ja gradbenega barona Ivana Zidarja so upniki prijavili za 600 milijonov evrov terjatev. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič, ki je komentar zavrnil, je upnikom priznal 400 milijonov evrov terjatev skupaj s pogojnimi, a stečajna masa znaša le 60 milijonov evrov. Prednostni upniki, torej delavci, so bili poplačani z 11 milijoni, ostali upniki na poplačilo ne morejo računati. Sodišče je že dvakrat podaljšalo stečaj nekoč največjega gradbenega podjetja pri nas. Po prvotnem načrtu bi se naj stečaj zaključil že leta 2015, nato 2018, trenutni rok je konec letošnjega leta. Stroški postopka, ki traja že desetletje, so medtem narasli že na 11,8 milijonov evrov. Od tega je več kot pol milijona evrov recimo šlo tudi za hrambo dokumentacije.

Pomembna je še ena razsežnost stečajev, tudi v primeru SCT-jevih podjetij – to je skrito premoženje v tujini. Ko je stečajna upraviteljica SCT Naložb, Majda Šantl, želela v stečajno maso dobiti 666 tisoč evrov neporavnane kupnine za profitabilno podjetje TKO iz Murske Sobote, ki so ga kupile SCT Investicije, je ugotovila, da je prišlo do spremembe lastništva in da je nov lastnik registriran v Dubaju. Od uradnega lastnika je prejela odgovor, da je samo slamnati lastnik. Kljub utemeljenim sumom, da je resnični lastnik Ivan Zidar, je stečajna upraviteljica terjatev raje prodala in nad iskanjem denarja v tujini obupala. Pojasnila, da so ti postopki dragi in dolgotrajni, uspeh pa ni zagotovljen.

Skoraj tri četrtine stečajev brez razdelitve stečajne mase

Drugačen pristop imajo v Avstriji. Da bi skrajšali stečajni postopek in znižali stroške, so pri odločanju za sodne spore zelo selektivni. Sporno premoženje, ki je stvar pravde, izločijo in stečaj zaključijo. Če sodišče kasneje premoženje prisodi podjetju v stečaju, ga upnikom razdelijo naknadno. Odvetnik in stečajni upravitelj dr. Roland Grilc, ki ima izkušnje s stečaji tako v Sloveniji kot Avstriji, je izpostavil še problem birokracije: “V Sloveniji je za vsak ‘šmorn’ potreben sklep sodišča, v Avstriji samo, če bi prodal celotno premoženje, in za nepremičnine, za kaj drugega ne. Za to odgovarjam sam.”

Dejstvo je, da se je leta 2008 z začetkom uporabe novega stečajnega zakona in nato z njegovimi kasnejšimi dopolnitvami tudi v Sloveniji okrepil položaj stečajnih upnikov. Vendar ti še vedno pogosto ostanejo brez poplačila - bodisi zaradi neobstoječe stečajne mase bodisi visokih stroškov, ki stečajno maso izčrpajo. Podatki iz analize dr. Jake Cepca z ljubljanske Ekonomske fakultete namreč kažejo, da med 1.251 stečaji, ki so bili končani v obdobju od 2009 do 2013, kar 71,5 odstotkov takih, kjer do delitve stečajne mase upnikom ni prišlo.