Foto:
Foto:

Če želijo članice EU zadostno prispevati h globalnemu cilju omejitve dviga temperature na dve stopinji Celzija do konca stoletja, bodo morale globoko zarezati v izpuste toplogrednih plinov iz kmetijske proizvodnje, kaže študija, ta teden objavljena v reviji Food Policy. Izvedli so jo raziskovalci s tehnične univerze Chalmers in švedskega inštituta za tehnične raziskave. V kmetijstvu nastajata predvsem dva toplogredna plina: metan, ki izhaja iz prebavnih procesov živine in shranjenega gnoja, ter didušikov oksid iz dušikovih gnojil.

Potrošniki bi morali pojesti manj govedine in mlečnih izdelkov

Na Švedskem izpusti toplogrednih plinov iz proizvodnje mlečnih proizvodov in kmetijstva danes predstavljajo okoli četrtino vseh emisij. Če želi Švedska doseči cilje, zastavljene v okviru EU, bo morala te izpuste do leta 2050 znižati za 75 odstotkov. To pomeni, da bi morali potrošniki zmanjšati uživanje govedine in mlečnih izdelkov. Raziskovalci pa ob tem kmetom tudi svetujejo, naj dvignejo učinkovitost kmetijske proizvodnje. Po optimističnih ocenah lahko tehnološki napredek izpuste zmanjša za skoraj 50 odstotkov.

Med največjimi mesojedci so Nemci

Ena od rešitev je tako boljše pokritje gnoja, tovarne bi lahko z boljšo tehnologijo prepolovile izpuste iz proizvodnje gnojil. Vendar pa raziskovalci ob tem opozarjajo, da bi za takšne rešitve potrebovali precej bolj ambiciozno podnebno politiko za kmetijstvo, kot jo imamo danes. Med največjimi mesojedci v Evropi so sicer Nemci, Danci, Španci in Portugalski. Švedi pa so med tistimi, ki pojejo največ sira in drugih mlečnih izdelkov na posameznika. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so imele največ živine v letu 2014 Nemčija, Španija, Francija in Velika Britanija. Največje število prašičev so imeli v Nemčiji in Španiji (28,3 in 26,6 milijona glav), krav v Franciji (19,3 milijona glav) in ovc v Veliki Britaniji (23 milijonov glav).

Foto: Reuters