Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Drpić se posveča raziskovanju zgodovine tiska, kaligrafiji v različnih materialih, tiskarskih strojev in opreme, ki jo že dolgo časa zbira. Na razvoj in nastanek tiska gleda skozi različne oči: jezikoslovne, grafične, zgodovinske in bibliotekarske. Leta 1869 je bila ustanovljena prva požarna obramba na Slovenskem. Sto let pozneje pa je v starem mestnem jedru Metlike zaživel Slovenski gasilski muzej. V dveh stavbah tik ob gradu se razprostre dediščina slovenskega gasilstva. Sredi Ljubljane je prav posebna kmetija. Posebna zato, ker tu skrbno razvijajo posebno dejavnost – urbano gobarjenje. V Gobnjaku, kot je kmetiji ime, gojijo izbrane in medicinske gobe, velik pomen pa dajejo tudi trajnostnemu načinu kmetijstva. Zbirateljstvo je gotovo prav posebna strast. Ivan Jurjevič je za predmet svojega občudovanja izbral nekaj prav nenavadnega. Nekaj, kar nas mnoge vrne v čas otroštva. Verjetno ga skoraj ni med nami, ki ne bi kdaj imeli Pez bonbonov in figurice, v katero smo jih lepo zložili Pred tremi desetletji je v Pivki začela pisati svojo uspešno pot znana glasbena skupina Ana Pupedan. Člani skupine svojo glasbo označujejo za nekakšno fuzijo različnih glasbenih vplivov, temelj vsega pa je rock. Njihova značilnost je tudi pogosta uporaba pristnega pivškega narečja.
Prostor in čas sta dimenziji, ki ju akademska slikarka Klementina Golija vedno znova lovi in prenaša na svoje platno. Črna, ekspresivna risba znotraj slike je nekakšen njen podpis. Pojavil se je že takrat, ko je šele vstopala v svet umetnosti. Feri Lainšček je eden najbolj branih in tudi prevajanih slovenskih pisateljev. Njegova številna dela so bila tudi filmsko upodobljena. Prekmurski ljudje, njihovo življenje in navade, pa tudi prekmurska mitologija so zelo pogost motiv njegovih romanov, za katere je prejel veliko literarnih nagrad. Načrtovanje postavitve novih orgel v koprski stolnici je trajalo več desetletij. Točno 500 let po tem, ko je bil zapisan prvi podatek o orglah v Kopru, so leta 2021 zadonele nove sodobne simfonične orgle. Vrhunski inštrument, ki omogoča interpretacijo celotne orgelske literature, prihaja iz Švice. Kurnikova hiša v Tržiču je danes muzej. V 19. stoletju so tukaj živele generacije kolarjev. Izdelovali in popravljali so vozove ter orodja. Janez Pergar, eden zadnjih izučenih slovenskih kolarjev, še vedno rad predstavi svoj poklic kot kulturno dediščino. Tatjana Bensa je strastna zbirateljica različnih igrač, ki jih je zbirala po vsem svetu. Z možem sta namreč velika popotnika. Njena zbirka je zelo bogata in raznovrstna, priča pa tudi o bistvu zbirateljstva. »Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje,« pravi zbirateljica.
Teja Hlačer je lončarka mlajše generacije, ki s svojim delom ohranja in širi starodavno in nekoč najbolj razširjeno tradicijo na slovenskih tleh. Tri cerkve, imenovane Tri fare, v vasi Rosalnice pri Metliki, tik ob slovensko-hrvaški meji, spadajo med največje umetnostne spomenike Bele krajine. V osnovi so bile gotske, pozneje pa so doživele veliko prezidav. Soteska Mlačca pri Mojstrani se v zimskem času spremeni v pravo zimsko kraljestvo, v katerem potekajo različni kulturni in športni dogodki. Ledno plezanje, žive jaslice, pravljična bitja, vse to zaživi kratek čas v mrazu in ledu. V Sloveniji so do zdaj odkrili že več kot 12 tisoč podzemeljskih jam. Vsako leto jamarji odkrijejo še kakih sto novih. Posebno mesto pripada Vilenici, ki je najstarejša turistična jama v Evropi, saj jo obiskujejo že vse od sredine 17. stoletja. Kraški ovčar je priznana slovenska avtohtona pasma psov. Prvotno je bil to pastirski pes, ki je varoval črede pred volkovi. Pastirsko vlogo je izgubil z zmanjšanjem reje drobnice v prvi polovici prejšnjega stoletja in je danes predvsem družinski pes.
Petindvajset let je že minilo od prvih začetkov muziciranja skupine Fake Orchestra. S širokim glasbenim kolektivom izvrstnih glasbenikov različnih generacij in različnih glasbenih usmeritev je Fake Ortchestra do zdaj izdal že pet albumov. »Glina je odličen material in užitek pri delu z njo je res velik.« Oblikovalka unikatne keramike Maruša Mazej pa pri raziskovanju in odkrivanju novih glazur izraža tudi svojo skrito ljubezen do kemije. Mestni muzej Ljubljana je že več kot stoletje osrednji muzej slovenske prestolnice in tako tudi pomemben del njene zgodbe. Na Pokljuki se skrivajo tudi smreke, ki imajo kakovosten resonančni les, primeren za izdelavo glasbil. Gozdar Zdravko Cesar zna s pretrkavanjem poiskati take smreke. Iz lesa smrek pa izdeluje tudi skodle za prekrivanje streh. Staro jedro največjega slovenskega obalnega mesta Koper je znano po svoji bogati zgodovini. Skoraj vsaka stavba ima zanimivo zgodbo. Koprski dimniki, ki krasijo njihove strehe, pa pričajo o močnem beneškem vplivu.
Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti. Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa. Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva. Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.
Špela Čadež je mednarodno uveljavljena filmska ustvarjalka, ki zaseda s svojimi kratkimi animiranimi filmi pomembno mesto na festivalih po vsem svetu. Celoten opus njenih del predstavlja vrhunec sodobnega slovenskega avtorskega animiranega filma. Vrhunski slovenski gledališki in filmski igralec Marko Mandić gledalca nikoli ne pusti ravnodušnega. Njegov pristop k vlogi je lahko radikalen, predvsem pa vedno poln njegove energije in tudi brezkompromisnosti. Ilustratorka Marta Bartolj se je v svoji kratki karieri razvila v eno mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih ilustratork. Brezbesedna slikanica Kje si? ji je prinesla pomembne mednarodne in domače nagrade. Prepleteni zgodbi nadarjene in zavzete mlade glasbenice Elizavete Ilienko in mestne palače, ki stoji v zgodovinskem delu Izole in v kateri je glasbena šola, pripovedujeta, kako je palača Besenghi degli Ughi, zgrajena v letih od 1775 do 1781, dala zavetje glasbi in tudi prihodnosti. Raziskovanje vpliva cistercijanov na razvoj kulturne krajine pomeni velik delež materialne kulturne dediščine, saj vključuje tako spomenike kot celotne vasi in mesta. Galerija Božidar Jakac se je vključila v mednarodni projekt Cisterscapes, katerega cilj je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi.
Grad Haasberg je nekoč veljal za enega najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi in drevoredu ter čudovitem terasastem vrtu, ki je obdajal dvorec. V osrčju idrijskih gozdov leži edinstven spomenik tehnične dediščine – klavže. Zelo pomembne so bile pri plavljenju lesa za idrijski rudnik, ki je za svoje delovanje potreboval ogromne količine lesa. Filovci so srednje velika prekmurska vas, znana predvsem po svoji bogati lončarski tradiciji. Ta je v preteklosti zelo zaznamovala življenje tega kraja, vendar pa je žal obrt skoraj popolnoma zamrla. Keramika oblikovalke Sonje Strniša v sebi združuje staro tradicijo in sodobno estetiko. Njeni izdelki pričajo o brezmejni domišljiji pri ustvarjanju in popolni predanosti materialu. Zavedanje, da je za zeleno prihodnost nas in našega planeta nujno treba spremeniti človekovo prehrano oziroma način prehranjevanja, je osnovno vodilo projekta Grashke. Ta temelji na odgovorno pridelanih surovinah iz regionalnega okolja.
Sredi Ljubljane je desetletja stala velika, propadajoča stara stavba, nekdanja tovarna sladkorja. Rojevale in umirale so številne ideje o usodi tega objekta, z bogato in pomembno zgodovino. Vendarle pa se je na koncu našla rešitev. In tako je slovenska prestolnica dobila največjo umetnostno galerijo – Galerijo Cukrarna. Mlada uveljavljena akademska kiparka Ana Kranjc s svojimi skulpturami, prežetimi s fantazijsko, včasih nadrealistično noto, ostaja zvesta figuraliki. Z izbiro materialov pa dosega še dodatno vzbujanje določenih občutij. Svetovno priznana modna oblikovalka in pionirka oblikovanja vrhunske mode iz trajnostnih materialov Matea Benedetti je preprosta Primorka, ki si ni nikoli prizadevala, da bi ustvarjala za visoko modo. Pa vendar je postala del nje. Pomemben slovenski nacionalni muzej Slovenska kinoteka je tesno je vpet v skupnost vodilnih svetovnih institucij s področja filmske dediščine. Opravlja številne dragocene dejavnosti, ki na slovenskem področju ohranjajo slovenski in svetovni film živ in aktualen. Magnifico nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo prepoznavno glasbo, polno strasti, že dolgo časa polni dvorane doma in v tujini. Da ustvarjanje glasbe pomiri duha, človeka pa dela boljšega, se začuti takoj ob prvih taktih njegove glasbe.
Nonument je raziskovalno-umetniška skupina, ki se ukvarja s procesi spomina in pozabe v javnem prostoru. S svojimi projekti in kompleksno dejavnostjo skupina deluje v mednarodnem prostoru. Srečko Rože je strasten zbiralec in poznavalec zgodovine. Ko je leta 1994 v obrambnem stolpu Tabor v Lokvi uredil vojaški muzej, je na začetku sam varil razstavne lutke za številne uniforme.. Umetniška pot Katarine Spacal je zaznamovana z naravo njenega kraja - Kostanjevice na Krasu. O tem pričajo barve, naravni materiali, včasih tudi motivi. Po več kot sto letih je v največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu – Škocjanskih jamah ponovno mogoče stopiti na pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – po Hankejevem kanalu. Osnovni material iz katerega ustvarja oblikovalka unikatnega nakita Sandra Kocjančič, je žica. Zato je svoj umetniški atelje v Izoli poimenovala Drat.
Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico tistih sodobnih svetovno priznanih mojstrov fotografije, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Gornja Radgona je splošni javnosti znana predvsem po svojih goricah, vinskih kleteh in pridelavi penin. Vendar ima to mesto ob državni meji na bregu reke Mure kar nekaj zanimivosti. Med drugim tudi Mestni muzej Špital in srednjeveški grad na hribu, ki mu je novodobni lastnik nadel ime Chateau Agata. Mitski park na območju vasi Rodik na zahodu Slovenije v sebi nosi bogastvo izročila nematerialne kulturne dediščine, materializirane skozi pokrajino. Mitska pot sprehajalca popelje skozi svet predkrščanskih resnic in naukov, kako živeti v sozvočju z naravo. Orgelska umetnost je pomemben element evropske kulturne identitete. V Sloveniji je tradicija orglarstva in izdelovanja orgel zelo bogata, pri čemer pa je zelo zanimivo tudi mešanje sredozemskega in srednjevropskega kulturnega vpliva. Pravijo, da je bog, še preden je sebi ustvaril brado, ustvaril brivca. No, brivnice so kot obrt začele vznikati šele v drugi polovici 18. stoletja. Da bi ljudi spodbudil k britju, je ruski cesar Peter I. Veliki leta 1705 uvedel celo davek na brado. Po njegovem mnenju je bila namreč znak nekulturnosti. O kulturnem in družbenem ozadju ter pomenu brkov in brade priča stara postojnska brivnica, ki je postala živi muzej.
Marta Jakopič Kunaver je vsestranska umetnica – solopevka sopranistka, pesnica in esejistka, arhitektka in oblikovalka, predvsem pa je znana kot slikarka. Predstavila se je na številnih razstavah, s svojimi sakralnimi deli pa je opremila več cerkva in kapel. Samuel Grajfoner, dedič znamenite ljubljanske grafične šole uspešno nadaljuje pomemben del slovenske grafične umetnosti. Je eden najzanimivejših sodobnih slovenskih grafikov in cenjen profesor na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru. Slovenska etnološka dediščina je s svojo izvirnostjo in slikovitostjo pogosto izhodišče za sodobno oblikovanje spominkov. Kolekcija Slovenski ornament je estetsko zasnovana, kakovostno izdelana in ima uporabno vrednost, nastala pa je na podlagi ornamentov, ki jih je zbral in izrisal Jože Karlovšek. V stari lectarjevi hiši v Kamniku še živi duh 300-letne tradicije oblikovanja in izdelave sveč zdaj že desete generacije svečarjev. Leta 1950 je začel v hišo prihajati Jože Plečnik. Po njegovi idejni zasnovi in mentorstvu so nastale tako imenovane Plečnikove sveče, ki jih izdelujejo še danes. V etnografski zbirki Gorenjskega muzeja poleg vseh drugih predmetov ljudske umetnosti in obrti hranijo kar 120 umetelno poslikanih kmečkih skrinj. Najstarejša ohranjena izhaja iz 17. stoletja in je poslikana z geometrijskim vzorcem. Pogosta motiva sta bili tudi rastlinska vitica in rozeta. Prav po motivih, koloritu in izdelavi se posamezne delavnice razlikujejo. Vidijo se tudi razlike v spretnosti, kajti nekateri slikarji so bili šolani, drugi pa samouki.
Janja Garnbret, najboljša športna plezalka na svetu. Olimpijska zmagovalka in prva ženska, ki je v skali na pogled preplezala smer z oceno 8c. Ob vsem tem pa je v ospredju njen nasmeh, ki priča o čistem užitku, ki ji ga ponuja plezanje. Fimski režiser Jan Cvitkovič se je s filmom srečal po naključju. Potreboval je denar za popravilo avta in spisal scenarij na scenarističnem natečaju. Dobil je denar, popravil avto. In sledile so filmske uspešnice, ki so mu prinesle pomembne slovenske in mednarodne nagrade. Oblikovalka Tina Princ je pred dobrim desetletjem začela raziskovati gazo – material, ki ga spoznamo že ob rojstvu. In prav gaza je tudi bistvo zgodbe Things I Miss, ki nosi sporočilo o novem odnosu do tkanin in materialov, s tem pa do oblačil in mode. V Londonu je bila leta 2016 v medijih prepoznana kot ena izmed 10 najboljših trajnostnih blagovnih znamk na svetu. Arhitekt in kipar Jože Brumen velja za enega najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev druge polovice dvajsetega stoletja. Pogled v njegov obširni opus je razkrila razstava v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fundacije Brumen in Društva Pekinpah. Gorenjci so znali preživeti ob tistem, kar so pridelali na njivah in vrtovih. Ob praznikih so bile na mizi dobrote kot so koline, štruklji in potica, ob vsakdanjih dneh pa močnik, kaša in zelje. Danes se tudi vrhunski gastronomi vračajo k lokalno pridelani hrani po starih receptih.
Najprej smo se ustavili v Adlešičih, kjer še vedno izdelujejo domače laneno platno po starem postopku, tu pa so doma tudi znane belokranjske pisanice. V Škofji Loki smo spoznali klobučarstvo, zelo staro rokodelsko dejavnost na Slovenskem. Škofjeloški klobučarji naj bi skupaj s kranjskimi že leta 1633 ustanovili klobučarski ceh. Da ne bi znani loški klobuki povsem izginili, si danes prizadeva klobučarski mojster Matjaž Rešek. O srednjem veku priča tudi zelo slikoviti grad Rajhenburg, ki se dviga na razglednem skalnem pomolu nad sotočjem rek Brestanica in Sava. Mesto Kranj je dobilo novo razgledno točko – zvonik cerkve sv. Kancijana. Razgledna ploščad se dviga kar 40 metrov nad mestom in ponuja izjemne poglede. Ni ga fotografa, ki bi se ne spomnil prve fotografije, ki ga je potegnila v svet fotografije. Za Alana Kosmača je to fotografija silhuete njegove mame ob morju, ki jo je davno posnel njegov oče.
Po dvajsetih letih raziskovanja vesoljske fiziologije in medicine na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani so oktobra 2021 v Nordijskem centru v Planici zagnali človeško centrifugo. Slovenija je tako postala ena izmed treh članic Evropske vesoljske agencije z laboratorijem za izvajanje biomedicinskih raziskav, ki so pomembne tako za življenje v vesolju kot tudi na Zemlji. Bogata zgodovina grafita in ulične umetnosti navdušuje umetnico velikih formatov, slikarko Tino Drčar. Njene poslikave govorijo o življenju, njihov jezik pa je pogosto družbeno kritičen, realen, eksistencialen in kot takšen brez olepšav. Svet, s katerim se sooblikujeta, je Meteklova mesto, kulturni center v središču Ljubljane. Nedaleč od Metelkove pa je bil nekoč eden največjih ljubljanskih kinematografov, Kino Šiška. Objekt, zgrajen leta 1961, je veljal za lep primer modernistične arhitekture. Danes je Kino Šiška najbolj popularno prizorišče glasbene, vizualne in uprizoritvene urbane kulture. Pred prvo svetovno vojno je veljala Žaga Rog za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem. Čeprav je delovala le tri desetletja, njeni ostanki še danes pričajo o njeni mogočnosti. Roško žago so iz pozabe iztrgali skavti in kočevski gozdarji ter ji v Skavtskem okoljskem centru postavili muzejsko sobico. Snežna Jama na Raduhi velja za najvišje ležečo turistično jamo v Sloveniji in eno najvišjih v Evropi. Posebnost te skrivnostne in stare jame, ki šteje nekje med 10 in 12 milijonov let, je malgonit. To je jamsko mleko, odloženo po stenah v obliki oblog ali najrazličnejših kapniških tvorb. Vhodna, Ledena dvorana pa je zaznamovana z večnim ledom.
Domači in številni tuji najpomembnejši gledališki, baletni in operni odri so že zelo velikokrat zaživeli s scenografskimi stvaritvami mednarodno uveljavljenega scenografa Marka Japlja. Po izobrazbi arhitekt pa se je gledališču zapisal že v mladosti – a bolj kot ne po naključju. Pred 60imi leti je bil ustanovljen kiparski simpozij Forma viva v Kostanjevici na Krki. Ta ugledna mednarodna inštitucija je leta 1999 dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. V Galeriji Božidar Jakac, ki je skrbnica Forme vive, pa se danes srečujejo s vprašanji ohranjanja starih monumentalnih skulptur in prihodnostjo Frome vive. Priznani slovenski akademski slikar Klavdij Tutta vstopa v svet likovne umetnosti na več načinov. Najprej seveda kot slikar z obsežnim, raznolikim in zelo prepoznavnim likovnim opusom. Obenem pa že dolgo časa pomembno odpira vrata predstavljanju domače in tuje likovne umetnosti. Prvi temelji zelo dobro ohranjene polhograjske graščine segajo že v čas 13. stoletja. Njena podoba se je skozi čas zelo spreminjala. Danes pa je dvorec s svojo zelo lepo urejeno notranjostjo in čudovitim parkom muzej in prizorišče številnih kulturnih dogodkov. Na koncu smo obiskali še Slovenj Gradec, kjer je pred nedavnim postala sto let stara čevljarska delavnica muzej. Poleg ohranjanja spomina na pomembno obrt teh krajev, muzej priča tudi o življenju velikega mojstra čevljarske obrti in izjemnega športnika Jožefa Levovnika.
Oddajo tokrat pričenjamo v vinorodni pokrajini. Tu se jesen začne s pomembnim, a tudi družabnim dogodkom, ki sklene celoletno delo vinarjev. Trgatev je bila nekoč velik praznik, saj so se ob delu zbrali člani vse družine, vaščani in prijatelji. Nato smo se odpravili v Majšperk, nekoč pomemben kraj v gospodarskem, predvsem pa strateškem pomenu, saj je bil sestavni del obrambnega pasu. Od nekdaj pa je bil znan tudi po preji odlične volne in izdelavi izvirnih gobelinov. V Ljubljani ustvarja Miran Pešić Pešo. Delo z rokami ga veseli že od otroštva, skozi njegove prste pa se je zvrstilo že veliko različnih materialov. Danes so njegovi leseni izdelki edinstveni in prepoznavni. Slovenija ima dolgo in bogato tradicijo oblikovanja gline. Barba in Niko Štembergar Zupan izdelujeta uporabno in okrasno keramiko v različnih tehnikah izdelave in žganja. V Sloveniji živijo predstavniki vseh treh velikih zveri: volkovi, medvedi in risi, kar je glede na majhno površino države neverjetno. V Pivki so pred kratkim odprli Center o velikih zvereh Dina, v katerem učijo sobivanja s temi zvermi.
Kapucinski samostan v Škofji Loki hrani v svoji zelo bogati knjižnici izjemno znamenitost – rokopis iz leta 1721 – Škofjeloški pasijon. To je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki danes velja skupaj z najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo za pomemben spomenik, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zlato že od prazgodovine spremlja človeštvo. Simbolizira vse, kar človeštvo najvišje ceni – božanskost, večnost, oblast. V Narodnem muzeju Slovenije so uredili razstavo zlatih predmetov iz zbirk slovenskih muzejev. Prazgodovinski morski ježki, kost jamskega medveda in drugi, še starejši fosili. Na naslednji polici pa diamanti, opali, smaragdi in jantar. Potem pa ahati, jaspisi, roženci in kalcedoni. To ni draguljarna, ampak največja zasebna zbirka mineralov in fosilov v Sloveniji – Geološko paleontološki muzej Pangea v Dragonji vasi. V znanstvenofantasični drami R.U.R. Karla Čapka je pred 100 leti nastal prvi zapis besede robot. Šest desetletij pozneje pa je bil v Sloveniji v proizvodnjo vključen prvi indistrijski robot. Slovenski Tehniški muzej hrani edinstveno zbirko s področja industrijske robotike, ki priča o pomembni vlogi slovenske znanosti. Damijan Kracina je akademski kipar in večmedijski ustvarjalec. V svojih umetniških projektih se ukvarja z na videz nenavadnimi fantastičnimi svetovi, sistemi in objekti, ki jih obravnava z veliko humorja in družbene kritičnosti.
Začetki Narodnega muzeja Slovenije so bili zelo pestri. 15. oktober 1821 pa je datum, ki se je zapisal v njegovo zgodovino. Takrat je bila namreč sprejeta odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja, hrama, v katerem se bodo zbirala vsa neprecenljiva bogastva naroda. Staro, majhno gručasto naselje Goče se razprostira na vrhu enega od vipavskih gričev. Danes velja za kamnit arhitekturni biser in spomenik slovenske kulturne dediščine. Svojevrsten pa je tudi živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem. V Šmarju pri Jelšah so leta 2015 odprli muzej baroka, v katerega so preselili 45 originalnih, skoraj 300 let starih lesenih skulptur, ki so še nedavno krasile tamkajšnjo kalvarijo oziroma kapele križevega pota. Biokompozit je snov, ki je sestavljena iz dveh ali več materialov, pri čemer mora biti vsaj eden naraven. To so lahko na primer rastlinska vlakna ali gobji micelij. Lahko pa gre za popolnoma nove materiale, take, ki jih nismo še nikoli uporabili. Biokompoziti pomenijo pomembno področje raziskovanja, v prihodnosti pa naj bi doživeli velik razcvet. Festina lente ali Hiti počasi je star latinski pregovor, ki ga pripisujemo cesarju Avgustu. Ta je namesto na zaletavost in nepremišljenost stavil na previdnost, modrost in vztrajnost. Vse to pa poseduje polž, ki je že stoletja simbol starega dolenjskega kraja – Višnje Gore.
Pripovednik in dramatik Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana – Deseti brat se je rodil v skromni kmečki hiši na Muljavi. V prijazni vasici, skriti med dolenjskimi griči je njegova rodna domačija danes lepo urejen muzej na prostem. Šentjakobsko gledališče velja za eno najstarejših ljubiteljskih evropskih gledališč, začetek njegovega delovanja sega v leto 1920. V Sloveniji je imelo pomembno vlogo pri gradnji kulturne identitete. Letos praznuje stoletnico svojega delovanja. Slika, glasba in glina so elementi ustvarjalnosti, ki so zaznamovali pot, po kateri stopa David Almajer. V glini pa ga žene radovednost še dlje. Rad odkriva zakonitosti materiala, s katerim dela. Tako pogosto nastanejo izdelki, ki odsevajo njegovo sobivanje z naravo. Prepredenost z mostovi in brvmi je Vipavi nadelo oznako slovenske Benetke. Sprehodili smo se po teh mostovih in odkrivali zgodbe preteklosti in življenja vsakega izmed njih. Najvišje slovensko visokogorsko jezero je Krnsko jezero. To v sebi ohranja bogat ekositem, nad njim pa se odpira pogled na eno najlepših kulis v Julijskih Alpah. Neizmerno lepa narava okoli jezera ledeniškega izvora pa je bila tudi priča krvavim časom soške fronte.
Slovenski magazin se je najprej podal na Križevniško ulico v starem delu Ljubljane, ki velja za najlepšo in najbolj fotogenično slovensko ulico. Njena bogata in pestra zgodba se vije skozi stoletja, vendar pa so njeni prebivalci zares tisti, ki so ji vdahnili tako privlačno podobo, s katero se danes ponaša. Nato smo se sprehodili še po ulicah Škofje Loke, ki občasno postanejo nekakšno zatočišče uveljavljenega slikarja Mita Gegiča. Fotografije, ki jih tu ujame, nosijo tako kot njegova velika platna močno sporočilnost. Odražajo avtorjev pogled na svet, družbo in kot take zahtevajo spremembe. V ljubljanski Rožni dolini pa so nedavno obnovili Vilo Zlatico, nekdanji dom najznamenitejšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Poleg muzejske postavitve, ki govori o njegovem življenju in delu, je v Vili Zlatici nove prostore pridobil tudi Forum slovanskih kultur. Drevesa so že sama po sebi za človeka izjemnega pomena. Veljajo lahko za prave naravne vrednote, kamor spadajo tudi izjemna drevesa. Izjemna so lahko zaradi svoje velikosti, starosti, redkosti ali pa nenavadne oblike. In oddajo zaključujemo v naravi, ki je človeka od nekdaj privlačila. Skriti kotički Kamniške Bistrice, doline, ki nosi ime po reki, ki se vije skoznjo, pojasnjujejo to privlačnost. Pogledi na visoke vršace, ki jo obdajajo, so izjemni in zato so med Slovenci njihovi vrhovi tudi zelo obiskani.
Neveljaven email naslov
