Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddajo tokrat pričenjamo v vinorodni pokrajini. Tu se jesen začne s pomembnim, a tudi družabnim dogodkom, ki sklene celoletno delo vinarjev. Trgatev je bila nekoč velik praznik, saj so se ob delu zbrali člani vse družine, vaščani in prijatelji. Nato smo se odpravili v Majšperk, nekoč pomemben kraj v gospodarskem, predvsem pa strateškem pomenu, saj je bil sestavni del obrambnega pasu. Od nekdaj pa je bil znan tudi po preji odlične volne in izdelavi izvirnih gobelinov. V Ljubljani ustvarja Miran Pešić Pešo. Delo z rokami ga veseli že od otroštva, skozi njegove prste pa se je zvrstilo že veliko različnih materialov. Danes so njegovi leseni izdelki edinstveni in prepoznavni. Slovenija ima dolgo in bogato tradicijo oblikovanja gline. Barba in Niko Štembergar Zupan izdelujeta uporabno in okrasno keramiko v različnih tehnikah izdelave in žganja. V Sloveniji živijo predstavniki vseh treh velikih zveri: volkovi, medvedi in risi, kar je glede na majhno površino države neverjetno. V Pivki so pred kratkim odprli Center o velikih zvereh Dina, v katerem učijo sobivanja s temi zvermi.
Kapucinski samostan v Škofji Loki hrani v svoji zelo bogati knjižnici izjemno znamenitost – rokopis iz leta 1721 – Škofjeloški pasijon. To je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki danes velja skupaj z najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo za pomemben spomenik, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zlato že od prazgodovine spremlja človeštvo. Simbolizira vse, kar človeštvo najvišje ceni – božanskost, večnost, oblast. V Narodnem muzeju Slovenije so uredili razstavo zlatih predmetov iz zbirk slovenskih muzejev. Prazgodovinski morski ježki, kost jamskega medveda in drugi, še starejši fosili. Na naslednji polici pa diamanti, opali, smaragdi in jantar. Potem pa ahati, jaspisi, roženci in kalcedoni. To ni draguljarna, ampak največja zasebna zbirka mineralov in fosilov v Sloveniji – Geološko paleontološki muzej Pangea v Dragonji vasi. V znanstvenofantasični drami R.U.R. Karla Čapka je pred 100 leti nastal prvi zapis besede robot. Šest desetletij pozneje pa je bil v Sloveniji v proizvodnjo vključen prvi indistrijski robot. Slovenski Tehniški muzej hrani edinstveno zbirko s področja industrijske robotike, ki priča o pomembni vlogi slovenske znanosti. Damijan Kracina je akademski kipar in večmedijski ustvarjalec. V svojih umetniških projektih se ukvarja z na videz nenavadnimi fantastičnimi svetovi, sistemi in objekti, ki jih obravnava z veliko humorja in družbene kritičnosti.
Začetki Narodnega muzeja Slovenije so bili zelo pestri. 15. oktober 1821 pa je datum, ki se je zapisal v njegovo zgodovino. Takrat je bila namreč sprejeta odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja, hrama, v katerem se bodo zbirala vsa neprecenljiva bogastva naroda. Staro, majhno gručasto naselje Goče se razprostira na vrhu enega od vipavskih gričev. Danes velja za kamnit arhitekturni biser in spomenik slovenske kulturne dediščine. Svojevrsten pa je tudi živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem. V Šmarju pri Jelšah so leta 2015 odprli muzej baroka, v katerega so preselili 45 originalnih, skoraj 300 let starih lesenih skulptur, ki so še nedavno krasile tamkajšnjo kalvarijo oziroma kapele križevega pota. Biokompozit je snov, ki je sestavljena iz dveh ali več materialov, pri čemer mora biti vsaj eden naraven. To so lahko na primer rastlinska vlakna ali gobji micelij. Lahko pa gre za popolnoma nove materiale, take, ki jih nismo še nikoli uporabili. Biokompoziti pomenijo pomembno področje raziskovanja, v prihodnosti pa naj bi doživeli velik razcvet. Festina lente ali Hiti počasi je star latinski pregovor, ki ga pripisujemo cesarju Avgustu. Ta je namesto na zaletavost in nepremišljenost stavil na previdnost, modrost in vztrajnost. Vse to pa poseduje polž, ki je že stoletja simbol starega dolenjskega kraja – Višnje Gore.
Sloviti polž, priklenjen na zlato verigo je že stoletja simbol dolenjskega kraja - Višnje Gore.
Biokompoziti predstavljajo pomembno področje raziskovanja, v prihodnosti pa naj bi doživeli velik razcvet.
Zbirka muzeja predstavlja 45 originalnih lesenih skulptur, ki so nekoč krasile tamkajšnjo kapelo križevega pota.
Goče veljajo za kamnit arhitekturni biser in spomenik slovenske kulturne dediščine. Zelo poseben pa je tudi živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem.
15. oktobra 1821 je bila sprejeta odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja, hrama, v katerem se bodo zbirala vsa neprecenljiva bogastva naroda.
Pripovednik in dramatik Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana – Deseti brat se je rodil v skromni kmečki hiši na Muljavi. V prijazni vasici, skriti med dolenjskimi griči je njegova rodna domačija danes lepo urejen muzej na prostem. Šentjakobsko gledališče velja za eno najstarejših ljubiteljskih evropskih gledališč, začetek njegovega delovanja sega v leto 1920. V Sloveniji je imelo pomembno vlogo pri gradnji kulturne identitete. Letos praznuje stoletnico svojega delovanja. Slika, glasba in glina so elementi ustvarjalnosti, ki so zaznamovali pot, po kateri stopa David Almajer. V glini pa ga žene radovednost še dlje. Rad odkriva zakonitosti materiala, s katerim dela. Tako pogosto nastanejo izdelki, ki odsevajo njegovo sobivanje z naravo. Prepredenost z mostovi in brvmi je Vipavi nadelo oznako slovenske Benetke. Sprehodili smo se po teh mostovih in odkrivali zgodbe preteklosti in življenja vsakega izmed njih. Najvišje slovensko visokogorsko jezero je Krnsko jezero. To v sebi ohranja bogat ekositem, nad njim pa se odpira pogled na eno najlepših kulis v Julijskih Alpah. Neizmerno lepa narava okoli jezera ledeniškega izvora pa je bila tudi priča krvavim časom soške fronte.
Slovenski magazin se je najprej podal na Križevniško ulico v starem delu Ljubljane, ki velja za najlepšo in najbolj fotogenično slovensko ulico. Njena bogata in pestra zgodba se vije skozi stoletja, vendar pa so njeni prebivalci zares tisti, ki so ji vdahnili tako privlačno podobo, s katero se danes ponaša. Nato smo se sprehodili še po ulicah Škofje Loke, ki občasno postanejo nekakšno zatočišče uveljavljenega slikarja Mita Gegiča. Fotografije, ki jih tu ujame, nosijo tako kot njegova velika platna močno sporočilnost. Odražajo avtorjev pogled na svet, družbo in kot take zahtevajo spremembe. V ljubljanski Rožni dolini pa so nedavno obnovili Vilo Zlatico, nekdanji dom najznamenitejšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Poleg muzejske postavitve, ki govori o njegovem življenju in delu, je v Vili Zlatici nove prostore pridobil tudi Forum slovanskih kultur. Drevesa so že sama po sebi za človeka izjemnega pomena. Veljajo lahko za prave naravne vrednote, kamor spadajo tudi izjemna drevesa. Izjemna so lahko zaradi svoje velikosti, starosti, redkosti ali pa nenavadne oblike. In oddajo zaključujemo v naravi, ki je človeka od nekdaj privlačila. Skriti kotički Kamniške Bistrice, doline, ki nosi ime po reki, ki se vije skoznjo, pojasnjujejo to privlačnost. Pogledi na visoke vršace, ki jo obdajajo, so izjemni in zato so med Slovenci njihovi vrhovi tudi zelo obiskani.
Tokrat oddajo Slovenski magazin pričenjamo v največjem slovenskem muzeju - Tehniškem muzeju Slovenije, katerega razstavni prostori se razprostirajo v nekdanjem kartuzijanskem samostanu, umeščenem v idilično okolje. V Ljubljani je nedolgo nazaj ponovno zaživel opečnati kiosk v obliki valja, pod katerega se je pred 90 leti podpisal sloviti arhitekt Jože Plečnik. V Kanalu ob Soči je našel svoje mesto zelo poseben park - Park Pečno. Njegovo prizorišče je gozd, sama ideja parka pa temelji na povezavi umetnosti z naravo. V Slovenj Gradcu v delavnici Perger ustvarjajo zgodbo lectarstva roke že devete generacije. Tako kot pred 260 imi leti – tudi danes delo poteka ročno, skrivnosti ustvarjanja v medu pa se še vedno prenašajo iz roda v rod. Katarina Rešek Kukla je vsestranska, predvsem pa samosvoja umetnica; DJ-ka, glasbenica, tekstopiska filmska režiserka.
Nedolgo nazaj je ponovno zaživel opečnati kiosk v obliki valja, pod katerega se je pred devetdesetimi leti podpisal sloviti Plečnik.
V vasici Škrbina na Krasu stoji znamenita hiša, v kateri je ustvarjal eden najpomembnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja, Lojze Spacal. Oblikovalka stekla Maja Zaplotnik se pri svojem ustvarjanju prepušča barvni raznolikosti, prepustnosti, odboju ali razpršenost svetlob tega krhkega materiala. Na strmem hribu, ki se dviga nad starim delom mesta Lendava, stoji star Lendavski grad. Danes živi v gradu pestra muzejska in galerijska dejavnost. Golica je vrh v zahodnih Karavankah, katere poljane se vsako pomlad odenejo v belino skrivnostnih ključavnic, kot narcisam pravijo domačini. Vsako poletje na kočevskem zaživi Kočevsko ali Rudniško jezero. Redki obiskovalci jezera pa vedo, da je bilo Kočevje nekoč tudi rudarsko mesto.
V Radovljici je pred nekaj leti dobil svoje mesto prvi Lekarniški in alkimistični muzej v Sloveniji. Tradiciji in preteklosti se je na svoj način zapisala tudi plesalka, koreografinja in gledališka ustvarjalka Maša Kagao Knez. Manouche ali Gypsy jazz je zvrst glasbe 30. let prejšnjega stoletjaV Sloveniji je retromanijo elektro gypsy swinga povzročil kitarski virtuoz Robert Pikl z zasedbo Manouche. Atelje akademske slikarke Anemari Hrup je poln svežih barv in motivov rastlin, ki pripovedujejo še neko drugo zgodbo – zgodbo o reševanju zapuščenih rastlin. Na krožni poti Tolminskih korit lahko obiskovalci doživijo veliko zanimvosti neukročene narave, ena teh je tudi skrivnost, povezana s slovitim Dantejem.
Tokrat v Slovenskem magazinu predstavljamo Zoro Stančič, eno najpomembnejših slovenskih grafičark, katere ustvarjanje sodobnih hibridnih podob prestopa meje grafičnega medija in se vpisujejo v širok bazen sodobne vizualne umetnosti. Nato smo vstopili v park Tivoli, ki je s svojo neokrnjeno naravo del 460 hektarjev velikega krajinskega parka. Glavna promenada, ki vodi iz mesta do Tivolskega gradu, je delo slovitega Jožeta Plečnika. Plečnik pa je pomembno zaznamoval tudi življenje in delo Mirana Kambiča, arhitekta, ki je svoje znanje – arhitekturo – združil s svojo ljubeznijo – fotografijo. Arhitekturni dosežki so velikokrat prav poseben izziv svetovno znani akrobatski skupini Dunking Devils, ki je v desetih letih izvedla več kot 2000 nastopov v 50 državah sveta. Začetek poletja pa naznanja zvonjenje kravjih zvoncev v osrčju Julijcev in dolini smaragdne Soče. Zgodbo o bogati tradiciji pašništva in sirarstva na teh planinah nam pripoveduje kobariški Sirarski muzej.
»Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda?"
Sredi Ljubljane stoji Glanzeva stavba, kjer domuje slovenski parlament. Hram demokracije, kjer se je oblikovala slovenska zgodovina, danes velja za pomemben del slovenske kulturne dediščine. Iz Ljubljane pa prihaja tudi Zvonko Drobnič, ki se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Takrat si seveda ni niti predstavljal, da bo ta poklic nekoč izumrl. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju. Slovenski izraz kras je postal sinonim za pokrajine z značilnimi kraškimi pojavi po vsem svetu. Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine. Na Slovenskem pa je zelo bogata tudi čebelarska tradicija. Med znamenite posebnosti sodijo poslikane panjske končnice. Na Bovškem njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi. Na koncu pa v oddaji predstavimo še kitarista in skladatelja Miha Guština Guštija: »Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda? Nenazadnje so v vojnah uporabljali boben, da je dvigoval adrenalin.«
Med znamenite posebnosti čebelarske tradicije sodijo poslikane panjske končnice. Njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi.
Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine.
Zvonko Drobnič se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju.
Neveljaven email naslov
