Gledalca J. L. in D. K. sta varuhinjo opozorila, da je TV Slovenija junija letos predvajala oddajo, za katero sta leta 2016, ob njenem premiernem predvajanju, zahtevala popravek po Zmed. Popravek je bil leta 2016 objavljen, tokrat pa se je oddaja predvajala brez popravka.

Celotna zadeva je objavljena v Poročilu za september, str. 22 (Pričevalci ponovljeni brez popravka po Zakonu o medijih). Varuhinja glede popravkov po Zmed nima pristojnosti, lahko pa opravi obravnavo s poklicnega in etičnega vidika ter predlaga ukrepe. Menila je, da ponovitev ni bila ustrezno označena; predlagala je ukrepe za sledljivost popravkov in preprečitev ponovitve.

Glede označevanja in arhiviranja takšnih oddaj je zaprosila za pravno mnenje.

Sorodna novica Septembra epidemične delitve in dileme

Pravno pisarno RTV Slovenija je vprašala, ali se vsebine, ki so v preteklosti bile predmet popravka, smejo ponovno predvajati v izvirni obliki ter kako se takšne vsebine pravilno označi. V nadaljevanju so varuhinjina vprašanja in odgovori Pravne pisarne.


Ali se AV vsebina, ki je bila predmet popravka po Zmed, sploh sme ponovitveno predvajati v izvirni obliki, ne da bi bilo za gledalca razvidno, da je bila predmet popravka po Zmed oz. ne da bi bila ustrezno popravljena? Če ne, kako bi jo bilo treba AV vsebino pripraviti za ponovitveno predvajanje: s posegom v AV vsebino ali z ustreznim dodatkom, ki vsebuje informacijo o popravku?

Pravica do popravka prizadetemu ne omogoča posega v objavljeno obvestilo (prispevek, članek, …), ampak mu je skladno z načelom Audi alteram partem omogočeno zavarovanje svoje pravice ali interesa z navajanjem nasprotnih dejstev ali dokazov, s katerimi objavljene informacije prikaže kot napačne ali neresnične. Objavljeno vsebino je RTVS dolžna arhivirati (prvi odstavek 6. člena ZRTVS-1) in jo lahko tudi ponovno predvaja, vendar je lahko ob ponovnem predvajanju zopet podvržena različnim zahtevkom, med drugim tudi zahtevi za objavo popravka. Popravek se namreč lahko zahteva zoper vsako objavljeno vsebino, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršni koli drugi obliki (tretji odstavek 26. člena ZMed). V skladu s sodno prakso (sodba VSRS, opr. št. II Ips 238/2017) pravica do popravka ne more biti odvisna od tega, ali je objavljena medijska vsebina arhivske narave in ali je bilo to prejemnikom znano, temveč le, ali je bila vsebina taka, da je prizadela tožnikove osebnostne pravice in da jih slednji z zahtevo skuša zavarovati.

ZMed ob predvajanju arhivske vsebine, ki je bila predmet zahteve za popravek, mediju ne nalaga predvajanja besedila popravka. Lahko pa je takšna vsebina podvržena enakim zahtevkom, kot je bila ob prvem predvajanju – torej tudi zahtevi za popravek.

Ali AV vsebina, ki je bila predmet popravka po Zmed, sploh sme biti dostopna na digitalnih platformah (spletni arhiv RTV SLO, rtvslo.si), ne da bi bilo razvidno, da je bila ta vsebina predmet po popravka po Zmed oz. ne da bi bila ustrezno popravljena? Če ne, kako naj bo takšna vsebina dostopna na spletu?

RTV Slovenija je dolžna arhivirati programsko produkcijo, ki jo ustvarja v okviru javne službe (prvi odstavek 6. člena ZRTVS-1) in omogočiti dostop do teh vsebin čim širšemu krogu državljanov (7. člen ZRTVS-1). V tovrstnih primerih je dolžna arhivirati vsebino, ki je bila predmet zahteve za popravek, kot tudi vsebino (oddajo, prispevek, …) v kateri je bila prebrano besedilo popravka. ZMed in sodna praksa medijem ne nalagata označevanja vsebine, ki je bila predmet zahteve za popravek, ali popravljanja le-te. Vsebina mora biti arhivirana v izvorni obliki in v takšni obliki dostopna tudi na spletu.

Ali bi bilo s pravnega vidika področje naknadnega poseganja v AV vsebino, označevanje teh posegov in sledljivost teh posegov ter označevanje in sledljivost na spletu oz. digitalnih platformah smiselno/potrebno urediti z notranjim aktom, z namenom enotnega ravnanja in transparentnosti?

Pravica do popravka prizadetemu ne omogoča poseganja v AV vsebino, ampak predstavitev nasprotnih dejstev ali dokazov enaki javnosti, kot jo je doseglo objavljeno obvestilo. Veljavna zakonodaja in sodna praksa naknadnega poseganja v objavljeno vsebino v tovrstnih primerih ne predvidevata, kakor tudi ne označevanja in sledljivosti.